ponedeljek, 23. oktober 2017

"Seven numbers" Furmint - Puklavec Family Wines (letnik 2015)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Letos smo na mednarodnem tekmovanju Decanter dobili kar tri platinaste medalje. Slednjo dobijo najboljša vina, ki spadajo v določeno regijo in v določen stil ter so ocenjena z 95 točk ali več. Ena izmed teh medalj je romala na Štajersko, in sicer v vinsko klet Puklavec Family Wines (do pred kratkim P&F Jeruzalem Ormož). S platinasto medaljo se je okitil šipon (medn. "furmint") iz najvišje linije v kleti - "Seven numbers". Vino iz sorte, ki je slovenskih vinogradih do 21. stoletja v večini služila za volumen oziroma za povečanje pridelka. Zadnja leta pa vinarji vedno znova dokazujejo, da je šipon sorta, ki ima na Štajerskem ogromen potencial (tako za predikate kot tudi za sveža in bogata suha bela vina). Zato zadnja leta sorta počasi (ampak zagotovo) pridobiva na ugledu in prepoznavnosti.

Visok ugled si je sorta že zdavnaj pridobila na Madžarskem, v pokrajini Tokaj na skrajnem severovzhodu. Toda tudi tam so se suhi sortni "furmint"-i uveljavili šele v zadnjem desetletju ali dveh. Dejstvo pa je, da se Slovenski šiponi nasploh opazno razlikujejo od Madžarskih. Kar je tudi prav, saj gre za dva popolnoma drugačna "terroir"-ja. Vendar mislim, da imajo slovenski pri povprečnem ljubitelju vin eno prednost. In sicer to, da so bolj dostopni (ne samo cenovno) in pitni. Razlog je v tem, da tudi v bolj zrelih šiponih v večini primerov ne najdemo arome, ki jo da plemenita plesen oziroma bortritis. Slednjo poznavalci vin cenimo, a je za povprečnega ljubitelja vin zaradi specifičnega vonja velikokrat odbijajoča.


Sorta: šipon
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Štajerska, Slovenija
Cena: 25,00 € (v kleti)
Vinifikacija: Vso grozdje prihaja iz 34 let starega vinograda (ang. "single vineyard"). Podatkov o sami vinifikaciji ter zorenju pa žal na spletu ni.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlato-rumene barve. Aroma je srednje intenzivna, kompleksna, sortna in že skoraj dozorela. Prepletajo se arome suhega belega cvetja, medu, raznih zelišč in zrelih tropskih sadežev (ananas). V ustih je vino suho, polnega telesa, precej mineralno in z (presenetljivo gosto) oljnato teksturo. Hrbtenico mu daje lepa (sortna) zrela kislina, ki se razširi po celotni ustni votlini. V ustih prevladujejo sadne arome tropskega (ananas, pomaranča) sadja ter tudi citrusov (grenivka). V ozadju med, suho belo cvetje, zelišča in nežna nota lesa. Odhod je zelo dolg, saden in temeljito očisti usta.

Na kratko: Čudovit prikaz ogromnega potenciala sorte, ki je v Sloveniji do nedavnega veljala za manjvredno. Polno, kompleksno, pitno, elegantno in harmonično vino, ki spada med najboljša, kar sem jih kdaj poizkusil.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino je pravi užitek piti tudi brez spremljave hrane. Lahko ga ponudimo k belemu mesu, testeninam in močnejši morski hrani. Sam bi predlagal jed kompleksnejših okusov, na primer puranjo rulado ovito s slanino v omaki z gorgonzolo.

Potencial za staranje: Vino je zdaj pitno, vendar ima po mojem mnenju še nekaj potenciala za zorenje v steklenici. Čeprav bo ob optimalnih pogojih najverjetneje zdržalo več časa, ga v kleti ne bi puščal dlje kot do leta 2026.

Do naslednjič ...

nedelja, 15. oktober 2017

Beli jebačin - Pasji rep (letnik 2013)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Čez leta sem opisal že kar nekaj vin iz vinske kleti Pasji rep, še veliko več sem jih poizkusil. Od vseh vin pa sta verjetno najbolj poznani bela in rdeča zvrst - jebačin (ime, ki ti zagotovo ostane v spominu). Vendar je bila kvaliteta vsa ta leta, vsaj po mojem mnenju, vedno bolj prisotna na strani rdeče zvrsti. Z letnikom 2013 mislim, da se je ta razlika v kvaliteti zmanjšala (mogoče celo izničila). Vinar(ja) sta našla način, kako iz vseh treh "lokalnih" sort (malvazija, rebula, zelen) iztisniti najboljše. Svoje je dodal tudi odličen letnik za bela vina ter tudi umna raba lesa. Rezultat je elegantna ter lepo kompleksna bela zvrst - zagotovo ena najboljših iz Vipavske doline.


Sorta: malvazija, rebula in zelen
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 13,20 € (www.evino.si - letnik 2015)
Vinifikacija: Po enodnevni ali dvodnevni hladni maceraciji je vino 12 mesecev zorelo delno v rabljenih 225-litrskih barik sodčkih in delno v novih sodih iz slavonskega hrasta.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne slamnate barve. Aroma je srednje izražena, široka in dozorela. Prepletajo se note kvalitetnega lesa, medu, masla, suhega cvetja in agrumov. V ustih je vino suho, kar polnega telesa, z rahlo poudarjenimi zrelimi kislinami (značilnimi za rebulo), precej mineralno in z lepo oljnato teksturo. Vino ima za stil obilico svežine in je lepo pitno. V ustih prevladujejo lesne in cvetlične note, v ozadju pa najdemo še med, agrume in citruse (grenivka). Odhod je daljši in prijetno pogreni.

Na kratko: Zanimiva bela zvrst iz treh "lokalnih" vipavskih sort, ki je z letnikom 2013 markantno pridobila na eleganci in kompleksnosti. Zelo dobro razmerje med kvaliteto in ceno.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino je izredno primerno za spajanje s hrano in lahko pokrije širok spekter jedi. Postregel bi ga k pečenemu zajčku ali k srednje ter bolj zorjenim sirom.

Potencial za staranje: Vino lahko pijemo že sedaj, vendar ima dovolj naboja, da bo v kleti zdržalo še pet let. Ni pa za pričakovati, da se bo v steklenici še bistveno razvilo.

Do naslednjič ... 

ponedeljek, 2. oktober 2017

Rebula "epoca" - Ferdinand (letnik 2013)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Letnik 2013 je bil za bela vina v Goriških Brdih odličen. Čeprav je minil brez pretiranega pompa, kot na primer (vroči) letnik 2011, so vina v večini primerov preprosto boljša. Razloga za to sta bolj izrazita aromatika in predvsem pa kisline, ki so bolje ohranjene in dajejo vinu hrbtenico, več strukture ter svoje dodajo tudi k svežini. Zaradi tega vina delujejo bolj harmonično, elegantno in pitno, pri čemer je tudi kompleksnost in polnost na visoki ravni. Eden izmed lepih primerov, ki priča o tem, je današnja rebula.

Če se še spomnite, so v vinski kleti Ferdinand (Četrič) včasih pridelovali dve donegovani zvrsti: "Ferdinand" rdeče (lahko ga najdeš tukaj) in "Ferdinand" belo (lahko ga najdeš tukaj). Z letnikom 2013 pa so v kleti sprejeli odločitev, da bele zvrsti ne bodo pridelovali več. To je bila kar presenetljiva odločitev, saj je le-ta imela zelo dober renome. Ne glede na to sta namesto nje z letnikom 2013 na trg premierno prišli dve sortni vini: rebula in sivi pinot (lahko ga najdeš tukaj), ki spadata v linijo vin "epoca". In če sodim zgolj po tem letniku, lahko trdim, da so se v kleti pravilno odločili.


Sorta: rebula
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 17,00 € (www.kozelj.si)
Vinifikacija: Vino 12 mesecev zori na lastnih kvasovkah v 500-litrskih in 225-litrskih barik sodčkih.

Opis vina:
Vino je zanimive, srednje intenzivne slamnate barve. Aroma potrebuje nekaj časa, da se odpre in je za bolj nevtralno sorto, kot je rebula, precej intenzivna. Lahko rečemo, da je bogata, kompleksna in tudi sortna. Prepletajo se vonjave po suhem cvetju, zeliščih ter zrelem kontinentalnem (hruške) in rumenem sadju, v ozadju je čutiti še noto kvalitetnega lesa. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, harmonično, s poudarjeno mineralnostjo in lepo kremasto teksturo; zelo elegantno. Na okusu so bolj poudarjene sadne (hruške in rumeno sadje) in cvetne arome, bolj do izraza pride tudi les in medena nota. Odhod je daljši, osvežilen in nekoliko pogreni.

Na kratko: Referenčen primerek izdelane rebule. Zelo dobro razmerje med kvaliteto in ceno. 

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino je idealno za spremljavo vseh vrst ribjih jedi, od sladkovodnih rib (postrv, tudi ščuka in krap) pa do tune in lososa. Lahko pa v njem uživamo tudi brez spremljave hrane.

Potencial za staranje: Vino je pripravljeno za pitje že zdaj, vendar bi se znalo v steklenici še razvijati. Po mojem mnenju, ga bo potrebno popiti do leta 2023.

Do naslednjič ...