"Zakaj" - Zanut

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa nadaljujmo. Vinska klet Zanut (prej Zanut - Kocjančič) se nahaja v vasici Neblo v Goriških Brdih. Je ena od redkih slovenskih kleti, ki so zavidljivo dobro prodrle na tuji trg in se tam tudi držijo. V kleti se lahko pohvalijo, da v drugih državah prodajo več vina kot v Sloveniji. To je za majhno klet (po svetovnih standardih) izredno lep uspeh. Na tem mestu moram poudariti, da so v kleti veliki zagovorniki vzreji avtohtonih kvasovk. V današnjem času je to izredno pogumna odločitev, ki zahteva veliko mero spoštovanja. Več o tem bom povedal ob kakšni drugi objavi njihovega vina. 

Zakaj je vinu ime "Zakaj"? Ali gre za zvrst? Gre za furlanski tokaj, bolj natančno ZAnutov toKAJ - ZAKAJ. Besedo "tokaj" so si po dolgih bojih izborili Madžari, ki pod to znamko tržijo svoje najbolj znano vino. Vina pa si nista niti malo podobna. Madžarski tokaj je namreč sladka bela zvrst, medtem ko je bila besedna zveza furlanski tokaj ljudsko ime za sorto sauvignonasse ali zeleni sauvignon. Ker pa vinarji na etikete ne smejo več tiskati besede "tokaj", so se pojavila različna nova poimenovanja. Pa čeprav mu pogovorno še vedno vsi rečejo tokaj.

Meni so vina te sorte izredno všeč, zato ker so nekaj posebnega. Vina so namreč izredno oreščkasta (prednjačijo mandlji), toda za tega to ravno ne velja. Če bi vinu kaj očital, bi bilo to, da me bolj spominja na zelo dober sauvignon, kot na tokaj. Več v opisu spodaj.

Sorta: zeleni sauvignon ali sauvignonasse
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Vinifikacija: Vino je zorelo v inoks cisternah 11 mesecev.

Opis vina:
Vino je svetlo rumene barve. Aroma je nežna, srednje izražena, po bezgu in tropskih sadežih. Nekoliko nenavadna aroma za tokaj, bolj spominja na sauvignon. V ustih je vino suho, uravnoteženo, s finimi mehurčki CO2, malenkost mineralno, sveže in srednje polnega telesa. Prijetno. Zaključi se s srednje dolgim odhodom. Tistega sortnega pookusa po mandeljnih ni.

Na kratko: Zelo dober in svež sauvignonasse. Očitam mu le premalo sortnosti.
Ujemanje s hrano: V vinski kleti vztrajajo, da je to sorta, ki se najbolj poda pršutu. Priporočam, da poizkusiš.

Do naslednjič ...

Sivi pinot - Ferdinand

Pozdravljen ljubitelj vina!

Po kratkem premoru nadaljujemo s predstavitvami vin. Kdor je po prejšnji objavi predvideval, da bodo zdaj bolj aktualna briška vina, je pravilno sklepal. Poleg izleta je bil namen obiska Brd tudi obnova zalog moje vinoteke. 

Eden izmed vinarjev, ki sva jih s punco obiskala, je bil tudi Ferdinand. Vinska klet slednjega se nahaja v vasici Kojsko. Gre za enega boljših pridelovalcev vina na tem področju. Ni pa nenavadno, če ti njegovo ime ni najbolj znano, saj je njegova vina v prosti prodaji presneto težko dobiti. 

Sorta sivi pinot je nastal kot mutacija modrega pinota. Je mednarodno razširjena sorta in je tudi v Sloveniji prisoten v vseh treh vinorodnih okoliših. Prav na tem obisku Goriških Brd pa so me sveži sivi pinoti navdušili. Eden izmed teh je tudi Ferdinandov. 

Sorta: sivi pinot
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Vino je do ustekleničenja zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve z rahlimi losos odtenki. Aroma je sortna, izražena, po jabolkah in hruškah, tudi kadilu, skratka lepa. V ustih je vino suho, sveže, kar mineralno, z ravno pravšnjo količino res finih mehurčkov CO2, mehko in sadno. Okusiš kar vonjaš, kar je super kvaliteta vina. Pookus je srednje dolg, ampak malenkost pogreni in je nekoliko kiselkast. 

Na kratko: Zelo dober sivi pinot, ki ga od odličnosti loči le nekoliko boljši pookus. 
Ujemanje s hrano: Vino bi priporočil za spremljavo lažjih jedi, kot so bele ribe na žaru in testenine s pelati. Več kot primeren je tudi za aperitiv.

Do naslednjič ...

Goriška Brda

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes je na vrsti bolj ali manj netipična objava. Tako malo za "intermezzo". Seveda je skupna tema še vedno vino, ampak danes je postavljeno nekoliko v ozadje.

Slovenija je lepa dežela. Veliko je skritih kotičkov, ki bi jih v bolj turističnih državah znali veliko bolje tržiti. Mi pač svojih lepot in čarov ne znamo. To ima tudi pozitivno plat, saj se lahko ljubitelji miru izognemo trumam včasih nadležnih turistov. Seveda pa razumem, da bi se tisti, ki živijo od turizma, z mano težko strinjali.

Pogled na cerkvico Sv. Križ v Kojskem (v ozadju Sveta Gora) iz Šmartnega

Severno-zahodno od Nove Gorice se začnejo Goriška Brda. Zagotovo turistično najbolj razvita vinska destinacija v Sloveniji. Na pičlih 18 km2, kolikor je velik vinorodni okoliš (celotna pokrajina meri 83 km2), vino prideluje lepo število vinarjev. Da se pokrajina neprestano razvija, je opaziti takoj. Vsako pobočje (ne glede na to kako strmo) z dobro lego je že vinograd ali pa prav kmalu bo.

Seveda pa vsi ti hribi in doline naredijo pokrajino izredno slikovito. Ko je lepo vreme, se vidi vse do tržaškega zaliva. Še posebej je to mogoče iz razglednega stolpa v Gonjačah. Poleg tega toplo priporočam obisk slikovite vasice Šmartno, ki so jo lepo prenovili. Ozke in podkovane ulice nudijo senco tudi ob vročih poletnih dnevih.

Vasica Šmartno iz hotela San Martin

Izdam ti še meni eno najljubših točk v Goriških Brdih, ki pa sem jo odkril šele ob zadnjem obisku. Na hribčku nad vasjo Vedrijan stoji mala bela cerkvica, iz katere se vidi večina vinorodnega okoliša. Prav tako pa nudi tudi lep pogled na vasico Šmartno.

Pogled na terasaste vinograde in Šmartno iz Vedrijana

Za ljubitelje vin je to pravi kraj za odkrivanje slovenske vinske kulture. Seveda pa so Goriška Brda zaradi prijetnega ambienta tudi idealen kraj za romantičen oddih.

Obisk ti torej toplo priporočam. To je vse za danes. Naslednjič nadaljujem z opisi vin ...

Capo D'Istria Merlot - Vinakoper (letnik 2006)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Na vrsti je zmagovalec trojice - merlot. Glede na moje izkušnje lahko rečem, da je to sorta, ki ji izredno "paše" primorsko podnebje in zemlja. Svetovno gledano je merlot nekoliko podcenjena sorta. Toda mislim, da bi si marsikateri enolog premislil, ko bi videl, kakšne merlote znamo pridelati v Sloveniji.

Čeprav sta bili tudi drugi vini izredno kakovostni, je merlot po kvaliteti opazno izstopal. Aroma je bila globoka, sadna in bil je daleč najbolj polnega telesa. Tanini so bili še za odtenek malo preveč čvrsti, drugo je bilo tako kot mora biti.

Po vsem rečenem moram priznati, da je letnik 2009 še za eno stopnjo boljši. Razlog je večja kompleksnost, tako na nosu kot v ustih. To je dobra novica tako zame kot zate, saj je letnik 2009 veliko lažje dobiti kot letnik 2006. 

Toda naj te povedano v prejšnjem stavku ne zavede, še vedno je merlot, ki ga predstavljam, zelo dobro vino - skorajda vrhunsko. Več si lahko prebereš spodaj v opisu vina.

Sorta: merlot
Letnik: 2006
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Vinifikacija: Podobna kot pri cabernet sauvignonu. Po 18-dnevni maceraciji in biološkem razkisu zori v 225l-skih barik sodčkih do 3 leta. Nato do ustekleničenja zori še v velikih hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je na pogled rubinasto rdeče barve in motno. Aroma je izražena, globoka, najbolj po slivah, tudi po slivah v žganju, v ozadju še drugi gozdni sadeži. V ustih je vino suho, lepo uravnoteženo, polnega telesa in sadno. Taninski oprijem je konkreten in mehkoba je zelo blizu optimalne. Pookus je dolg, saden in zelo lep. Tako kot cabernet in refošk tudi to vino kar kliče po hrani.

Na kratko: Odličen resen merlot, ki ga priporočam odpreti najkasneje v enem letu.
Ujemanje s hrano: Vino, ki bi ga priporočil zraven kakršnegakoli rdečega mesa, pečenega ali v obliki narezka.

Pa smo prišli do konca predstavitve treh zelo dobrih vin. Do naslednjič ...

Capo D'Istria Cabernet sauvignon - Vinakoper

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa nadaljujmo, kjer smo končali zadnjič. Čas je za predstavitev cabernet sauvignona iz najbolj prestižne linije vin vinske kleti Vinakoper. Tako kot refošk je tudi ta letnik 2006. 

Ravno ta vikend smo pri enem od vinarjev razglabljali, da je vrhunskih cabernet sauvignonov v Sloveniji zelo malo. Še posebej glede na to, da je prisoten v vseh štirih primorskih vinorodnih območjih. Mislim, da to močno potrjuje dejstvo, da Slovenija za to sorto nima dovolj ugodnega podnebja. Tudi zato je odločitev, da vinska klet vseeno prideluje vrhunsko vino te sorte, toliko bolj pogumna.

Kot sem že omenil, so bila mnenja, katero vino izmed treh je drugo najboljše, deljena. Večina jih je dejala, da je to refošk. Zame ne. Vino je sprva bilo zelo zadržano. Od trojice je potrebovalo veliko več časa, da se je odprlo. Bilo je tudi najbolj trpko. 

Mimogrede, to je že tretji cabernet sauvignon iz te linije, ki sem ga poizkusil. Poleg letnika 2006, sem poizkusil še letnika 2005 in 2008. Oba sta bila že na vrhuncu, ena izmed buteljk letnika 2005 je bila celo že nekoliko preko. No, tale se bo zagotovo obdržal še kakšno leto. Letnik 2006 je dal vina z zelo bogatimi kislinami in te so ene izmed ključnih faktorjev za dolgoletno staranje in trdoživost. Tako da v splošnem velja, da bodo vina letnika 2006 zdržala kar nekaj časa.

Sorta: cabernet sauvignon
Letnik: 2006
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Po 18-dnevni maceraciji in biološkem razkisu je vino zorelo v 225l-skih barik sodčkih najmanj tri leta.

Opis vina:
Vino je rubinaste barve. Potrebuje nekaj časa, da se odpre. Potem je aroma globoka in izražena najbolj po višnjah in slivovi marmeladi, v ozadju malenkost popra. V ustih je vino suho, že skoraj uravnoteženo, še malo trpko, sadnost je na prvem mestu. Do prave vrhunskosti mu manjka le nekoliko telesa. Taninov je kar nekaj in so še nekoliko trdi. Pookus je srednje dolg in zelo saden. Vino, ki kliče po spremljavi močne hrane.

Na kratko: Zelo dober cabernet sauvignon, ki mu manjka le malo telesa.
Ujemanje s hrano: Z lahkoto lahko parira vsem pikantnim in mastnim mesnim jedem. Najraje bi ga pil ob dobremu steaku na žaru.

Naslednjič še zmagovalec merlot ...

Refošk Capo D'Istria - Vinakoper

Pozdravljen ljubitelj vina!

Začnimo z refoškom. Ta je bil med vsemi najbolj "uležan" - mogoče celo malo preveč. To je tudi eden od razlogov, zakaj mi je bil od trojice najmanj všeč. S tem pa nočem dati vtisa, da ne gre za dober refošk. Samo ugibam, da je bil njegov vrhunec kakšno leto nazaj.

Refošk se veliko časa ni smatral za sorto, ki bi dajala vrhunska vina. Večji poudarek si je prislužil šele z začetkom 21. stoletja. Verjetno največjo zaslugo zato nosi vinska klet Santomas in njihov refošk Antonius letnika 1999. Slednji je namreč zmagal na pomembni slepi degustaciji rdečih vin v Franciji. Po tistem ni več nihče dvomil, da iz refoška ne bi morali pridelati vrhunska vina.

Vrnimo se zdaj na današnje vino. Moram reči, da je "paradni konj" tega vina njegova aroma. Vse drugo nekoliko zaostaja. Za mene je Rojacev refošk (letnik 2011 - že predstavljen na blogu), ki je mimogrede več kot dvakrat cenejši, še vedno najboljši.

Sorta: refošk
Letnik: 2006
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Vinifikacija: Maceracija traja 18 dni, sledi biološki razkis v velikih hrastovih sodih. Nato vino zori v 225l-skih barik sodčkih najmanj dve leti.

Opis vina:
Vino je rubinaste rdeče barve z rahlimi vijoličastimi odtenki (nekoliko svetle barve glede na sorto, ampak verjetno je razlog za to starost). Aroma je srednje izražena, globoka, po marmeladah iz borovnic, robidnic, mogoče tudi sliv. V ustih je vinu suho, ni čutiti tiste sortne kisline (to mi ni všeč, ker ne vem, da pijem refošk), srednje polnega telesa. Tanini so že mehki, mogoče celo preveč. Vino deluje že precej uležano. Pookus je srednje dolg in nekoliko kiselkast.

Na kratko: Dober refošk katerega najboljši časi so že minili. Pohvalim lahko izjemno lepo aromo.
Ujemanje s hrano: Takšen refošk se lahko kosa z kakršnikoli rdečim mesom - hladnim ali toplim.

Naslednji na vrsti je cabernet sauvignon ...

Noč z letniki 2006 iz vinske kleti Vinakoper

Pozdravljen ljubitelj vina!

Prejšnji petek smo imeli pravo čast. V eni noči smo namreč na mizi imeli tri rdeča vina iz najkakovostnejše linije vinske kleti Vinakoper - Capo D'Istria. Še več, vsa tri vina so bila letnik 2006. Le-ta pa velja za enega najboljših v 21. stoletju. Na mizi so pred nami stali merlot, refošk in cabernet sauvignon.

Naj še omenim, da sta bili dve vini iz linije Capo D'Istria na blogu že predstavljeni. To sta bila shiraz letnik 2008 in za merlot letnik 2009. V obeh primerih (še posebej slednjem) je šlo za izjemna vina. Zaradi vsega napisanega so bila moja pričakovanja še posebej visoka.

Zato ker si vsako izmed zgornjih vin zasluži posebno pozornost, jih v današnji objavi ne bom podrobneje predstavil. Za tiste neučakane naj namignem samo, da je bil merlot absolutni zmagovalec. Ob tem pa moram dodati, da ne dosega kakovosti že prej omenjenega letnika 2009. 

Toliko za danes, več sledi kmalu ...

Malvazija - Emil in Ken Tavčar

Pozdravljen ljubitelj vina!

Po dolgem času se bomo posvetili še enemu "oranžnemu vinu". V Sloveniji trend pridelave takih vin kar precej narašča. Še posebej je veliko pridelovalcev "oranžnega vina" na Krasu. Med njimi so skoraj vsi najbolj poznani vinarji tega področja, kot so Čotar, Renčel, Lisjak, Štoka in Tavčar.

Ta vina se pridelujejo po ljudskem izročilu, ki je značilen za ta del Slovenije, in prav je, da se ta način pridelave ohranja. Seveda ljudsko izročilo ni vklesano v kamen in zato je stil pridelave takih vin od vinarja do vinarja malenkost drugačen. Tako nekateri pridelujejo krepka, topla oranžna vina. Drugi pa lažja, pitna in sveža vina.

Kam bi postavil današnje vino? Nekje na sredino. Vino je srednje polnega telesa in je razmeroma dobro pitno. Taninov ni in tudi tistega nevšečnega pookusa, ki ga dobimo pri kakšnih drugih oranžnih vinih, ni čutiti. Seveda pa je sortnost popolnoma nedoločljiva. Verjetno je šlo za kar dolgo maceracijo in potem tudi dolgo zorenje v sodih (mogoče celo akacijevih - namreč njihova vitovska zori v akacijevih sodih).

Lahko povem, da gre za zanimivo vino in še tako velik nasprotovalec oranžnih vin mu ne more ničesar odčitati.

Več si lahko prebereš spodaj.

Sorta: malvazija
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.44%
Vinifikacija: Podatkov kot takih žal ni. Rekel bi, da gre za daljšo maceracijo (več kot sedem dni) in za vsaj 18 mesečno zorenje v lesenih sodih (mogoče celo v akacijevih).

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlate barve. Aroma je izražena, pričakovano popolnoma terciarna, vonjati je balzamične in eterične note, v ozadju tudi nekaj medenih not. V ustih je vino suho, kar polnega telesa, lepo uravnoteženo, k širini okusa lepo doda tudi nežna slanost. Pookus je srednje dolg, brez neprijetnega odhoda, ki ga pustijo nekatera druga oranžna vina.

Na kratko: Popolnoma pitno oranžno vino, ki ima svoj šarm in ki vsaj mene ni pustil hladnega.
Ujemanje s hrano: K vinu bi priporočal kakšno jed s tartufi ter svinjsko pečenko polnjeno s slivo.

Do naslednjič ...