Malvazija - Rojac

Pozdravljen ljubitelj vina!

Malvazija je že dolgo časa gonilna sila med belimi vini v slovenski in pa tudi hrvaški Istri. Upam si staviti, da ne obstaja nobena vinska klet na tem področju, ki ne prideluje vina iz te sorte (ob predpostavki, da pridelujejo vsaj eno belo vino). Pogosto se zgodi tudi, da v kleti pridelujejo več različic malvazije.

Tudi v vinski kleti Rojac ni nič drugače. Najbolj so sicer znani po macerirani malvaziji, ampak danes bom predstavil osnovno - svežo. Čeprav imam občutek, da je bila tudi ta deležna nekaj urne maceracije.

Sorta: malvazija
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Istra, Slovenija
Cena: cca. 8,00 €
Vinifikacija: Vino je štiri mesece zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je precej intenzivno zlate barve (še posebej za sveže vino). Aroma je srednje izražena, prevladujejo arome po belem cvetju (akacija) in rumenem sadju. V ozadju je še nekoliko nepričakovana nota dima. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, uravnoteženo, a mu manjka živahnosti in svežine. Tako kot na nosu prevladujejo note rumenih sadežev in belega cvetja. Odhod je srednje dolg in nekoliko preveč pogreni. 

Na kratko: Korektna malvazija, ki pa ji za moj okus manjka malo več svežine in živahnosti.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino je tradicionalno odličen spremljevalec morskih jedi, še posebej belih rib na žaru. 

Do naslednjič ...

Sauvignon "selekcija" - Marjan Simčič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes je pred tabo aktualen letnik sauvignona iz linije "selekcija", ki ga pridelujejo v vinski kleti Marjan Simčič. Vino je na eni strani zelo polnega telesa, na drugi pa je izredno pitno, saj je podprto z izredno mineralnostjo in živahno kislino. Slednja je trenutno (za moj okus) še nekoliko previsoka, a sem mnenja, da se bo čez čas tudi to popravilo. Povedati je potrebno še, da ima to vino zelo lep potencial za staranje.

Toda mene je, ko sem to vino poizkusil, najbolj razveselilo nekaj drugega. Zelo redko sem namreč pil kakšno vino, ki bi imelo okus in aromo maceracije tako lepo vpeto v celoto. Pravzaprav človek (vsaj jaz) zelo težko določi, ali je bilo vino sploh macerirano (kljub nekajdnevni maceraciji). To je po mojem mnenju vsekakor lastnost, ki zahteva veliko znanja in ki loči odlične vinarje od dobrih.

Opomba: Mogoče te bodo presenetile malo manj izražene arome vin iz te kleti. Razlog za to je, da vina vrejo samo pod vplivom naravnih kvasovk, ki določenih arom ne poudarijo tako kot selekcionirane. Po drugi strani pa dajo kvasovke iz vinograda vinu kompleksnost, ki jo zmore samo mati narava, ter izrazijo "terroir" področja, kjer raste trta.  

Sorta: sauvignon
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 16,50 €
Vinifikacija: Po 4-dnevni maceraciji vino najprej 12 mesecev zori v velikih konusno oblikovanih hrastovih sodih in nato še 11 mesecev v 500-litrskih hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivno zlate barve. Aroma je (v stilu kleti) diskretna, a kompleksna; prevladuje paprika, bezeg, minerali ter v ozadju nežna nota lesa in tobaka. V ustih je vino suho, polnega telesa, toplo, mineralno in masleno, malce moti za moj okus (še) nekoliko preveč izražena kislina. Prevladuje paprika in bezeg ter na koncu prijetna nota tobaka. Odhod je zelo dolg, topel in osvežilen.  
Na kratko: Kompleksen in poln sauvignon, ki mu svežino daje lepa mineralnost in živahna kislina. 

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino lahko ponudimo k široki izbiri jedi. Zanimivo bi ga bilo ponuditi k tajski morski hrani ali pa k dimljenemu siru. 

Do naslednjič ...

Klarnica - Cigoj (letnik 2015)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Poletje se hitro bliža. Prihaja čas, ko raje posežemo po svežem belem vinu kot po krepkem rdečem. Dobra novica za nas (ljubitelje vin) je, da je bi letnik 2015 tako dober in da lahko zato zagotovo pričakujemo večje število zelo dobrih svežih vin.

Današnje vino sem prvič poizkusil na vinskem festivalu v Šempasu konec aprila letos. Že takrat me je vino očaralo z izjemno svežino in poudarjeno mineralnostjo. Če vino primerjam s tistim iste sorte letnika 2013 (na blogu ga lahko najdeš tukaj tukaj), lahko rečem, da so po mojem mnenju v vinski kleti naredili lep korak naprej (seveda tudi s pomočjo narave, saj so bili pogoji za rast boljši). Sicer tudi letnik 2013 ni bil slab, ampak nekako v ničemer ni izstopal od povprečne kakovosti svežih belih vin. Tale pa izstopa. Zagotovo bo bo poleti z lahkoto pogasilo še tako "hudo žejo". Poleg tega pa bo pivcu nudilo tudi precej hedonističnih užitkov.

Sorta: klarnica
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 6,0 €
Vinifikacija: Vino je do ustekleničenja zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Srednje intenzivne limonaste barve. Aroma je srednje izražena, po citrusih (grenivka, limona) in mineralih. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, z živahno kislino, mineralno in z obilico drobnih mehurčkov CO2. Poleg mineralov je najbolj čutiti limono, v ozadju pa se okuša tudi mandlje, ki rahlo in prijetno pogrenijo. Odhod je srednje dolg in zelo osvežilen. 

Na kratko: Sicer res manj kompleksno vino, a izredno sveže in mineralno - odlično. Zelo dobro razmerje med ceno in kvaliteto.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino lahko služi kot odlična spremljava lažjim morskim jedem. Prija pa tudi brez spremljave hrane.

Do naslednjič ...

Cabernet franc ("reserve") - Takler

Pozdravljen ljubitelj vina!

Današnje vino je iz prve vinske kleti, ki smo jo obiskali med našim izletom po jugu Madžarske (podrobnejši opis izleta najdeš tukaj). Na tem področju gojijo skoraj izključno rdeče sorte. Cabernet franc je tista, ki po kakovosti še posebej izstopa (tudi v svetovnih merilih).

Madžarska ima ekstremno celinsko podnebje, kar pomeni, da so poletja zelo vroča in suha. Zaradi tega so pogoji za rast rdečih sort grozdja zelo dobri. Grozdje ob najbolj vročih letih z lahkoto doseže izjemno visoke sladkorne stopnje. Rezultat so topla vina, ki pa imajo kljub temu lahko malenkost ostanka nepovretega sladkorja. Na Madžarskem se v večini primerov izogibajo predolgim zorenjem vina v lesenih sodih (zelo redko vino v barik sodčkih zori več kot 18 mesecev). To zagotavlja, da vino med zorenjem ne izgubi vseh primarnih arom in s tem obdrži sortne značilnosti.

Letnik 2007 je bil na Madžarskem odličen. Čeprav je od tega skoraj že 10 let, pa je v vinski kleti Takler tale cabernet franc v redni prodaji. Novejšega letnika ni. Toda vino ne kaže nobenih znakov starosti, to potrjuje tudi njegova barva. Vino je zelo toplo (15.5% alkohola) in ima nekaj nepovretega sladkorja. Je pa tako polno in koncentrirano, da alkohol ne izstopa.

Ni dvoma, vino je mojstrsko pridelano. Je sadno, kompleksno, sortno, bogato, koncentrirano, toplo in mehko. In temu ni mogoče nasprotovati. Toda sam v vinu pogrešam malo več robustnosti in še boljšo strukturo. Za to pa manjka širši taninski oprijem in malce višje kisline.

V naslenjih kleteh sem spoznal, da znajo Madžari pridelati tudi taka vina (še posebej cabernet franc). O kakšnem izmed njih pa v eni izmed naslednjih objav.

Opomba: Obvezno dekantiranje, saj je usedline precej.

Sorta: cabernet franc
Letnik: 2007
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 15.5%
Poreklo: Szekszard, Madžarska
Cena: 27,30 €
Vinifikacija: Vino je 18 mesecev zorelo v novih lesenih sodih iz madžarskega hrasta.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne rubinaste barve. Aroma je srednje izražena, sortna, po zrelem rdečem sadju (višnje, češnje), zelo poprasta, v ozadju jo spremlja še nežna nota lesa in usnja. V ustih je vino suho (nekaj nepovretega sladkorja je zagotovo ostalo), polnega telesa, uravnoteženo, sadno in pikantno. Prevladujejo rdeči sadeži in črni poper. Vino je prijetno toplo in presenetljivo mehko. Tanini so svilnati in že skoraj popolnoma mehki. Odhod je srednje dolg, topel in saden.

Na kratko: Zelo lepo strukturiran in sorten cabernet franc. Za ljubitelje toplih, mehkih in ne popolnoma suhih rdečih vin.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino je zelo primerno za spajanje s hrano. Postregel bi ga na primer k pečenim polnjenim svinjskim rebrcam.

Do naslednjič ... 

Grande cuvee "Certeze" - Santomas

Pozdravljen ljubitelj vina!

V lanskem letu je verjetno najbolj znan in spoštovan vinski kritik Robert Parker prvič ocenil slovensko vino. V vinski kleti Santomas so tako dosegli pomemben mejnik na poti promocije Slovenije kot vinske dežele. Dosegli pa so še bistveno več. Vina so se namreč okitila z zavidljivo visokimi ocenami in s tem se je naša država v očeh svetovne vinske smetane zagotovo še bolj utrdila na seznam perspektivnih in zanimivih vinskih destinacij.

Posvetimo se vinu. Čeprav je za marsikoga lahko ime vina zavajajoče, pa ne gre za zvrst (cuvee), kot smo jo običajno vajeni. Vino je namreč pridelano le iz ene sorte grozdja - refoška. Z besedno zvezo "grand cuvee" bi pri Santomasu radi poudarili, da gre za izbor najboljših barik sodčkov refoška. Torej gre, če poenostavimo, za zvrst refoškov iz najboljših sodov. 

Vino samo, je zelo ambiciozen projekt. Naj pojasnim ... Cilj je iz sorte refošk pridelati bogato in kompleksno vino, v stilu najboljših bordojcev. To je skupno ime za zvrsti cabernet sauvignona, merlota in cabernet franca (včasih tudi petit verdota), ki prihajajo iz vinorodnega območja okoli Bordeauxa v Franciji. Gre za najbolj znano področje na svetu za vzgojo teh sort grozdja. Njihov način pridelave vina je kopiran povsod.

Robert Parker je to vino ocenil zanj izredno visoko oceno (94 točk od 100-ih). Njegovo mnenje v svetu pomeni veliko, moje pa bore malo (beri NIČ). Vseeno pa bi rad s tabo delil svoj pogled na to vino. Zagotovo je bogato, kompleksno in široko, vendar bodo poznavalci refoška v vinu zaman iskali sortnost. Poleg tega za moj okus vino trenutno še ni uravnoteženo - alkohol je malo preveč občuten in kisline so zelo visoke. Dejansko je še zelo mlado, kljub temu da je bilo grozdje trgano v zdaj že daljnem letu 2006. Ima pa izreden potencial za staranje. Verjamem, da bo s časom postalo bolj harmonično. Čeprav ostajam malo skeptičen, da bo kdaj postalo dovolj uravnoteženo.

Opomba: Priporočam dekantiranje vina, saj se je v steklenici do sedaj nabralo veliko usedline.

Sorta: refošk
Letnik: 2006
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Poreklo: Istra, Slovenija
Cena: 25,62 €
Vinifikacija: Po 30-dnevni maceraciji je vino 24 mesecev zorelo v novih francoskih barik sodčkih. Med zorenjem je potekal tudi biološki razkis.

Opis vina:
Vino je temno rubinaste barve z vijoličastimi odtenki. Aroma je izražena, prevladujejo arome po temnih gozdnih sadežih (črni ribez, borovnice) in usnju. V ozadju še fina nota lesa in temne čokolade. V ustih je vino suho, polnega telesa in prav gosto. Vendar pa za moj okus ni uravnoteženo; alkohol se preveč čuti in kislina je previsoka. Prevladuje usnje, temni gozdni sadeži in čokolada. Tanini so žametni in jih je dovolj. Odhod je dolg in topel, vendar je tako kot v ustih tudi tu kislino preveč čutiti.

Na kratko: Vino, ki je kljub desetim letom starosti še vedno izjemno mlado. Da bo doseglo harmoničnost, bo potrebno še kar nekaj časa.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino kar kliče po hrani. Odlično bi se podal k florentincu, vendar moramo paziti, da le-ta ni preveč pikantno začinjen, saj bo alkohol v vinu zaradi tega deloval bolj pekoče.

Do naslednjič ...

Izlet po Madžarski (Budimpešta, Szekszard, Pecs in Villany)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Te prvomajske praznike smo se odločili, da obiščemo Madžarsko in da boljše spoznamo njihova vina. Naj takoj povem, da smo bili pozitivno presenečeni tako nad lepoto in urejenostjo pokrajine in mest kot tudi nad kvaliteto vin ter kulinariko.

Budimpešta

Ker si obiska Madžarske brez Budimpešte nismo predstavljali, smo se najprej odpravili prav tja. Mesto je ogromno in turistom nudi veliko; od kulture do zabave. Da bi si ga popolnoma ogledali brez hitenja, bi potrebovali vsaj tri dni. Ker pa smo v mestu vsi že bili, je bilo dovolj, da smo obiskali samo njegove najlepše kotičke.

Pogled na madžarski parlament iz grada Buda

Naslednji postanki so bili bolj povezani z rdečim vinom, zato smo se v Budimpešti posvetili madžarskim belim vinom - natančneje furmintu (šiponu). Le-ta najbolj uspeva v vinorodnem okolišu Tokaj in najboljši primerki so v svetu zelo cenjeni. Če boš kdaj izbiral med furminti in tudi tokaji, ti predlagam, da poiščeš vina iz vinskih kleti Demeter Zoltan ali Szepsy. No, pa tudi Sauskini furminti so zelo kvalitetni, ampak o tem malo kasneje.

Szekszard

Po kosilu smo se iz Budimpešte začeli pomikati proti jugu države. Do naslednjega postanka Szekszarda je približno uro in pol vožnje. Ime Szekszard velja tako za vinorodni okoliš kot tudi za mesto. Slednje, kljub dobrim 30.000 prebivalcem, turistom (razen obiskov vinskih kleti) ne nudi veliko.

Kot sem že omenil, je to področje poznano po rdečih vinih in dejansko je belih vin zelo malo. Dogovorjeni smo bili za dve degustaciji, ampak je pri eni izmed kleti (Heimann) prišlo do "zmede" (nikogar ni bilo). Zato smo dejansko poizkusili vina samo ene kleti. Gre pa zagotovo za najbolj znano klet področja - Takler. Moja favorita v kleti sta bila saden in svež rose in odličen cabernet franc iz leta 2007. No, pa tudi Bikaver (tradicionalna rdeča zvrst, kjer prednjačita dve lokalni sorti - modra frankinja in kadarka) je bil zelo dober. Mogoče so imela ostala vina za moj okus malo preveč ostanka sladkorja. To ne pomeni, da so polsuha, ampak tudi popolnoma suha niso.

Pecs

Naslednji dan smo se odpravili do največjega mesta v regiji - Pecs. Mesto, ki je z okoli 130.000-imi prebivalci, kar precej večje od Maribora, se lahko pohvali s čudovito katedralo, mošejo in prekrasnim glavnim mestnim trgom.

Znamenita katedrala v Pescu

Villany

Zadnji postanek je bil Villany, ki ime vinorodnega okoliša in prav tako osrednjega mesteca. Področje slovi po najboljših madžarskih rdečih vinih in vse bolj pridobiva na mednarodnem ugledu. Čeprav še ne uživa kultnega statusa najbolj znanega madžarskega vinorodnega okoliša - Tokaj. Mestece je posebno, saj ima vsaka vinska klet ob glavni ulici majhno hišico, v kateri je možno vina poizkusiti. Na žalost pa tega nismo vedeli in nam zaradi obiskov drugih kleti ni ostalo časa za obisk hišic.

V Villanyju je malo morje vinskih kleti in zelo težko se je odločiti za tri najbolj vredne obiska. Med najbolj znane spadajo Sauska, Vylyan, Bock, Gere Attila in Gunter Tamas. Ko sem pripravljal program, sem se odločil, da obiščemo prve tri.

Sauska je ena izmed najbolj znanih kleti na Madžarskem. Posebna je zaradi tega, ker je lastnica zemlje tako v Villanyju kot tudi v Tokaju. Posledično lahko v eni kleti poizkusiš vina značilna za dve področji. Tako smo uživali v odličnih furmnitih in rdečih vinih (še posebej me je navdušil cabernet franc) obenem. Kljub temu da je povprečna kvaliteta vin zelo visoka, pa je potrebno priznati, da so cene precej zasoljene.

Degustacijska soba v vinski kleti Sauska

Vinska klet Vylyan je postavljena na vrhu hriba, od koder se odpira pogled daleč proti Hrvaški in Srbiji. Tudi vina so odlična in so po moji presoji ponujala najboljšo razmerje med kvaliteto in ceno. Tako kot v drugih kleteh smo tudi tukaj poizkusili izjemen cabernet franc (Mandolas). Prav tako odličen je bil sorten cabernet sauvignon (Dobogo).

Prekrasen pogled na vinograde iz vinske kleti Vylyan

Na koncu smo obiskali še vinsko klet Bock, ki se nahaja v mestecu Villany in je bolj turistično nagnjena (v sklopu vinske kleti je še restavracija in hotel). Čeprav je bilo nekaj vin kar visoke kvalitete, pa niso bila po mojem okusu, saj so imela tako kot Taklerjeva malenkost več ostanka nepovretega sladkorja. Tudi tukaj je bilo najboljše vino cabernet franc. 

Mislim, da si do sedaj že opazil vzorec in ugotovil, da sta tako Villany kot tudi Szekszard deželi cabernet franca. Sorte, ki v Sloveniji nima opazne vloge, saj jo kot sortno vino pridelujejo le redki (Batič, Ščurek, Peršolja in mogoče še kdo). Na Madžarskem pa uspeva zelo dobro. Nekateri strokovnjaki trdijo celo, da je jug Madžarske najboljši del sveta za pridelavo vrhunskih vin iz cabernet franca. Te trditve ne morem potrditi, lahko pa povem, da so vina izjemno visoke kakovosti in da zagotovo spadajo v sam vrh rdečih vin, ki sem jih kdaj poizkusil.

Villany je od Ljubljane (čez Osijek) oddaljen le 460 km (slabe 4 ure in pol) vožnje. Po mojem mnenju je to zelo kratka razdalja do tako čudovitih vin. 

Do naslednjič ...