četrtek, 27. november 2014

Sauvignon Bagueri - Vinska klet Goriška Brda

Pozdravljen ljubitelj vina!

Lepa stvar je, ko te neko vino pozitivno preseneti. Še posebaj, ko tega ne pričakuješ. Buteljko so pridelali v vinski kleti Goriška Brda in je iz linije Bagueri, ki je poimenovana po grofu katalonskega rodu (Silverio de Baguer). Ta je živel v gradu Dobrovo, poleg tega pa je bil velik vinski poznavalec. V vinski kleti Goriška Brda predstavlja ta linija najvišjo izmed sortnih vin. Nad njo so le vina A+ (belo in rdeče) in M+ (oranžno vino). 

Moram priznati, da mi do tega vina, linija Bagueri vinske kleti Goriška Brda ni bila posebaj pri srcu. Vsa bela vina so se mi zdela nekako preveč "ožgana". Zaradi tega sem bil pred poizkušanjem nekoliko skeptičen. Toda s prvim požirkom se je vse to spremenilo. Vino je skorajda odlično. Želel bi si le, da bi odhod pustil večji pečat.

Sorta: sauvignon
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Vinifikacija: Zorenje 80% vina v inoks cisternah, 20% pa v francoskih barikih 5 mesecev.

Opis vina:
Vino je zlate barve. Aroma je lepo izražena, sadna (po hruškah) in po bezgu. Širino aromi daje še zelo nežna lesna nota. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, uravnoteženo in zelo nežno. Najboljša stvar pa je, da je obenem masleno in zaradi malenkosti ostanka CO2 ter mineralnosti še sveže. Pookus je srednje dolg in dober. Vino je na vrhuncu.

Na kratko: Zelo dober sauvignon, ki glede na stil vina nima visoke cene. Sedaj na vrhuncu.
Ujemanje s hrano: Začinjene ribe, perutnina, testenine z ne preveč krepkimi omakami in srednje zorjen sir. Čisto dober pa je tudi brez spremljave hrane.

Do naslednjič ...

ponedeljek, 24. november 2014

Sivi pinot - Verus

Pozdravljen ljubitelj vina!

Naslednja buteljka je polnjena v okolici Ormoža. Gre za sivi pinot iz vinske kleti Verus. Le-to so ustanovili trije prijatelji, ki so izkušnje nabirali, kot sodelavci v vinski kleti Jeruzalem Ormož. Po mojem mnenju gre za eno izmed najbolj kvalitetnih kleti na Štajerskem, saj vsako leto držijo kvaliteto vin na zavidljivi ravni.

Zanimiva lastnost sivega pinota je barva grozdja, ki je svetlo vijoličaste barve. Barva vina je zato lahko svetlo zlate barve, ko vino pridelamo brez maceracije. Če pa je maceracija dolga, postane vino lahko tudi rozaste ali čebulne barve.

Sorta: sivi pinot
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Zorenje v inoks cisternah tri mesece.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve z losos odtenki. Aroma je srednje izražena, čista, sortna, malenkost po popru in limoni, več po zrelih jabolkah. V ustih je vino suho, z malenkostjo ostanka sladkorja in CO2, mineralno, sveže in uravnoteženo. Pookus je daljši in zelo osvežujoč.

Na kratko: Dober sivi pinot. Bolj všeč bo tistim, ki imajo radi vina z nekoliko već ostanka nepovretega sladkorja.
Ujemanje s hrano: Jagnjetina, kozliček, testenine s krepkimi omakami in manj zorjeni siri.

Do naslednjič ...

četrtek, 20. november 2014

17. slovenski festival vin (SFV)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes in jutri v Ljubljani poteka verjetno najbolj pomemben vinski festival v Sloveniji. V dveh dneh se bo predstavila velika večina najbolj poznanih slovenskih vinarjev, pa tudi kar nekaj pomembnih balkanskih vinarjev - predvsem iz Makedonije in Črne Gore. Vzporedno z vinskm festivalom poteka festival kulinarike. Če te zanima še kaj, si lahko to prebereš na spletni strani festivala tukaj.

Čeprav se festivala letos niso udeležili odlični vinarji, kot so Movia, Edi Simčič, Batič, Piro, itd., sem prepričan, da jih ne bomo pogrešali.

Vsekakor so taki festivali dobri za spoznavanje vinarjev. Tudi če misliš drugače, iz mojih izkušenj velja, da je večina vinarjev zelo odprtih za pogovor in z veseljem razkrijejo zgodbe za vini. Poleg tega pa lahko na takih festivalih spoznaš manj poznane vinarje in marsikateri izmed njih te lahko prijetno preseneti.

Skratka, obisk toplo priporočam!

Se vidimo ...

nedelja, 16. november 2014

Vitovska grganja - Štoka

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vitovska, še ena slovenska avtohtona sorta, ki pa uspeva samo na Krasu. Moram priznati, da zame prva. Nisem vedel, kaj točno naj pričakujem in zaradi tega je bilo degustiranje še toliko bolj vznemirljivo. 

Stil vina spominja na zelen Pasjega repa, čeprav mislim, da je maceracija pri tem vinu nekoliko daljša.



Sorta: vitovska grganja
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Maceracija je trajala tri dni, nato je vino eno leto zorelo v 225l-skih barik sodčkih. Pred ustekleničenjem je bilo vino še nekaj časa v inox cisternah.

Opis vina:
Vino je že skoraj zlate barve. Aroma je nežna, srednje izražena, prepletajo se sadne arome in arome oreščkov (mandlji), vsekakor zelo vabljivo. V ustih je vino suho, uravnoteženo, zelo mehko in nežno, vendar nekoliko premalo polnega telesa. Podobno je tudi pri pookusu, ki je zelo nežen, ampak prekratek. 

Na kratko: Zelo mehko vino s prijetno, vabljivo aromo. Žal pa nima dovolj polnega telesa, da bi pustilo trajen vtis.
Ujemanje s hrano: Ribe, manj začinjena perutnina in manj zorjeni siri.

Do naslednjič ...

petek, 14. november 2014

Barbera Prestige - Vipava 1894

Pozdravljen ljubitelj vina!

Po dolgem času se je na seznamu praznih buteljk znašlo rdeče vino. Gre za vino sorte barbera. Ta sorta pri nas uspeva le v Vipavski dolini, vendar pa ni avtohtona sorta, saj uspeva tudi v italijanski pokrajini Piemonte. V Vipavski dolini je bila veliko časa na stranskem tiru. Zadnja leta pa so ji nekateri vinarji začeli posvečati več pozornosti.

Kar je najprej potrebno omeniti pri tem vinu, da se je klet Vipava 1894 odločila za popolno prenovo vseh linij vina. Meni so nove etikete zelo všeč in upam, da bo klet s to novo podobo ter seveda z vini novih letnikov navdušila ljubitelje vina. Spodbudno je tudi, da je to vino prejelo srebrno medaljo na Decanterju letos. Škoda bi bila, če bi nekdaj največja klet v Sloveniji doživela podobno usodo kot mariborski Vinag.


Sorta: barbera
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Maceracija je trajala sedem dni. Vino je prešlo biološki razkis in zorelo tri mesece na drožeh v cisternah iz nerjavečega jekla. Nato je zorelo eno leto del v rabljenih barikih, del pa v večjih hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je rubinaste barve z vijoličastimi odtenki. Aroma je diskretnejša, po gozdnih sadežih (najbolj malini) in temni čokoladi. V ustih je vino suho, uravnoteženo, prijetno sladko na jeziku, manj polnega telesa in z žametnimi tanini. Pookus je nekoliko krajši, vendar dober.

Na kratko: Zelo pitno, dobro vino, ki za svojo ceno (v Hoferju 3.99€) ponuja kar precej užitka.

Ujemanje s hrano: Manj mastno rdeče meso (svinjska ribica, goveje stegno), srednje zorjeni siri in manj sladke čokoladne sladice.

Do naslednjič ...

sreda, 12. november 2014

Brgalot (beli) - Benedetič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Po včerajšnjem postu, sem opazil, da sem dolžan še nekaj narediti. Ostal mi je še opis Benedetičevega belega "brgalota". Ime "brgalot" izhaja iz izraza Brgalotišče - skupno ime za vinograde, na katerih raste grozdje za to zvrst. Gre za zvrst chardonnayja in rebule, ki je po mojem mnenju kar nekaj časa zorela v bariku. To je prva taka zvrst, ki so jo pri Benedetičevih pridelali. Žal na spletu ni veliko informacij o vinifikaciji tega vina. Na spletni strani vinarja ga sploh ne omenjajo, kar pa ni nerazumljivo, saj veliko vinarjev zadnja leta zapostavlja svoje spletne strani.

Omenil sem že, da dolga zorenja v bariku zastrejo sortnost vin. To velja še posebaj za bela vina. Seveda je potem od vsakega posameznika odvisno, ali so mu taka vina všeč ali ne. Točno vem, da bi moj oče vihal nos in kritiziral to vino preden bi ga sploh poizkusil. Mama bi pa po drugi strani rekla: "Sine, to je pa dobro."

Tebi bralec pa svetujem, da ga poizkusiš in se šele nato opredeliš. Všečno ali ne, hladnega te to vino zagotovo ne bo pustilo.


Sorti: chardonnay in rebula
Letnik: 2009
Sladkornja stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Vinifikacija: Zorenje v barik sodčkih.

Opis vina:
Vino je intenzivno zlate barve. Aroma je zelo izražena, večplastna, v ospredju slive v žganju, v ozdaju les in dim, kar kaže na kar dolgo zorenje v bariku. V ustih je vino suho, polnega telesa, krepko, masleno, uravnoteženo, izstopa chardonnay. Odhod je suh, izredno dolg, malce grenak, topel, lep. 

Kot zanimivost naj povem, da smo nato v kozarec natočili teran, ki ga sploh na vonju ni bilo čutiti. V kozarcu je bil še vedno ujet vonj po slivah in dimu. Zato mislim, da bi lahko to vino mirno ponudili po kakšnem srednje težkem rdečem vinu.

Na kratko: Dobra, res krepka zvrst, ki je manj pitna. Obvezno poizkusiti ob hrani.
Ujemanje s hrano: Svinjska ribica polnjena s suho slivo, slivovi njoki, slivova pita in prekajeni siri.

Do naslednjič ...

torek, 11. november 2014

Preprosti prigrizki (sirni krožnik in narezek malo drugače)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Nek večer sva s punco povabila prijatelje na večer uživanja v vinu. Kot se spodobi, sva ob vinu ponudila nekaj hrane. Odločila sva se za narezek in sirni krožnik. Razlog za to je, da sta preprosta ter hitra za pripravo in da ju lahko z malo domišljije zelo lepo serviramo. Poleg tega pa znata biti zelo okusna in se odlično ujemata z vinom.

Ko se odločimo za vrsto narezka, sledi izbira vina. Poleg šampanjca lahko k manj mastnim in manj začinjenim mesnim narezkom ponudimo sveža in manj zorjena bela vina. K bolj začinjenim in bolj mastnim narezkom pa lahko ponudimo tudi sveža rdeča vina (npr. teran, refošk ali modro frankinjo) in bolj zorjena bela vina.  

Ob postrežbi sirnega krožnika se v splošnem držimo naslednjega pravila: "bolj kot je sir mlad, lažja in manj aromatična vina ponudimo in bolj je star, bolj aromatična in težja (bolj zorjena) vina ponudimo.

Seveda smo tukaj opisal samo splošne smernice (točna pravila ne obstajajo). Da ugotovimo, katero vino nam ob kateremu siru in nasploh hrani ustreza, moramo biti eksperimentalni in poizkušati z različnimi kombinacijami. 

Sam sem k narezku postregel zelen Pasjega repa, k sirnemu krožniku pa Benedetičev beli "brgalot". Še posebaj se je za dobro izkazala prva kombinacija, medtem ko je bil "brgalot" že skoraj preveč krepak (tudi za sire s tako izrazitim okusom).

Levo: sirni krožnik (paladin modri, tminc, sir z baziliko in čilijem, mandlji in indijski oreščki).
Desno:  sezamovi in mediteranski grissini z kraškim pršutom, olive polnjene s papriko, plečka (manjka), skutine bombice s bučnimi semeni in pirine bombice s lešniki.
Do naslednjič ...

ponedeljek, 10. november 2014

Malvazija istarska - Coronica (letnik 2013)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Čas je za skok čez mejo. Natančneje čez našo južno mejo, v hrvaško Istro. Tudi tam je kar nekaj vrhunskih pridelovalcev vina in eden izmed njih je zagotovo Moreno Coronica.

Spoznali smo že Bordonovo malvazijo, ki je zelo dobra, ampak ta je še bolj sveža, bolj mineralna in vsaj tako polnega telesa. Verjetno bi, če bi me kdo vprašal, katera je zame najboljša sveža malvazija, odgovoril, da ta. Ne verjetno, zagotovo.


Sorta: malvazija
Letnik: 2013
Sladkornja stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Fermentacija poteka pri kontrolirani temperaturi. Vino zori na finih drožeh, dokler je to potrebno.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve. Aroma je nežna, sortna, široka, sadna in po belem cvetju, tudi mineralna, čudovita. V ustih je vino suho, polnega telesa, sadno mineralno, sveže, z ostankom CO2, malo tudi slano in zelo lepo zaokroženo. Pookus je srednje dolg in lepo očisti usta. Najboljša, kadar je dobro ohlajena. Pri malo višji temperaturi v ustih začne malo prevladovati alkohol.

Na kratko: Odlična sortna, sveža malvazija. V ustih je čutiti eksplozijo okusov. Referenčna.
Ujemanje s hrano: Kot aperitiv, ob lažjih narezkih, ribah, morskih sadežih in testeninah (še posebaj s tartufi).

Kaj pa ti misliš?

nedelja, 9. november 2014

Zelen - Pasji rep

Pozdravljen ljubitelj vina!

V Sloveniji je kar nekaj avtohtonih sort. Ena najbolj znanih je zagotovo vipavski zelen, iz katerega pridelujejo v večini suha sveža bela vina. Takšna vina lepo dišijo, so zelo mehka, vendar so manj polnega telesa. Postavlja se vprašanje, ali je sploh možno iz te sorte narediti kaj več. Po mojem mnenju spodnja buteljka odgovori ravno na to vprašanje.


Sorta: zelen
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Vipavska dolina
Vinifikacija: Kratka maceracija in zorenje v 1500l-skih hrastovih sodih 12 mesecev.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve. Aroma je lepa, srednje izražena, v ospredju nastopa les, v ozadju sadje. V ustih je vino suho, zelo lepo uravnoteženo, lepo masleno in kar je najbolj posebno - izredno mehko. Pookus je srednje dolg, pusti prijeten okus v ustih. Še boljši, kot letnik 2011.

Na kratko: Zelen, ki dokazuje, da se da tudi s to sorto pridelati vrhunska bela vina. Avtorski.
Ujemanje s hrano: Kot aperitiv, zraven manj zorjenih sirov, piščanca, rib in testenin.

Kaj pa ti misliš?

sobota, 8. november 2014

White Star of Stiria - Kupljen

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa smo prišli do opisa prvega štajerskega vina. Gre za zvrst chardonnaya, sivega pinota in renskega rizlinga, ki je 14 mesecev ležala na drožeh v hrastovih sodih. Chardonnay daje vinu strukturo in telo, renski rizling značilno aromo, sivi pinot pa ti dve sorti poveže. To zvrst pridelajo le, kadar je letina res izjemna in so vse tri sorte optimalno dozorele. Tako so v 21. stoletju to vino pridelali le dvakrat (leta 2003 in 2011).


Sorte: chardonnay, sivi pinot in renski rizling
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Štajerska Slovenija
Vinifikacija: Negovano na finih drožeh v hrastovih sodih 14 mesecev.

Opis vina:
Vino je zelo svetlo zlate barve. Aroma je izražena, široka, sveža in sadna, najbolj se čuti vpliv renca. V ustih je vino suho, uravnoteženo, malenkost masleno, polnega telesa in z zelo nežno kislino - mehko. Pookus je dolg in lep. Bolj pitno, kot primerljiva primorska vina.

Na kratko: Zelo dobra krepkejša bela zvrst, ki je zelo pitna. Vse tri sorte so lepo vpete v celoto. Za dobro ceno.
Ujemanje s hrano: Pečen ali ocvrt piščanec, testenine z jurčki tudi pečenice z zeljem.

Kaj pa ti misliš?

petek, 7. november 2014

Capo D'Istria Shiraz - Vinakoper

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pred tabo je opis buteljke iz najbolj kakovostne linije kleti Vinakoper - Capo D'Istria. Vsekakor vino za posebne priložnosti in za izbrano družbo. Zanimivo je zaradi tega, ker je sorta shiraz (ali syrah) med manj razširjenimi sortami v Sloveniji. In eden najboljših pridelovalcev te sorte, če ne najboljši, je ravno klet Vinakoper.



Sorta: shiraz ali syrah
Letnik: 2008
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Poreklo: slovenska Istra
Vinifikacija: Maceracija: 15 dni. Opravljen biološki razkis. Zorenje v 225l-skih barik sodčkih najmanj 3 leta.

Opis vina:
Vino je temno rubinaste barve. Potrebuje čas, da se odpre (priporočam dekantiranje). Vendar, ko se, je aroma čudovuta, široka, sadna (po temnih gozdnih sadežih, kot so borovnice), poprasta, v ozadju še temna čokolada. V ustih je polnega telesa, mogočno, uravnoteženo, vendar še nekoliko trpko, mlado. Pookus je zelo dolg, zaradi taninov še robat, vendar čudovit, tako kot vino v celoti. Verjetno bo čez kako leto, ko se bodo tanini nekoliko omehčali, še boljše.

Na kratko: Polno, krepko rdeče vino, ki navduši in katerega čas šele prihaja.
(28.3.2015) - Njegov čas je prišel!

Ujemanje s hrano: Goveji steaki, svinjina, divjačina, pikantne jedi in zreli siri.

Kaj pa ti misliš? 

Izbrani teran - Vinakras

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa se ustavimo za malenkost še na Krasu in najbolj poznanem vinu, ki ga tam pridelujejo. Teran, ki sam po sebi ni sorta. Teran je refošk, ki raste na rdeči zemlji oz. t.i. "terrarossi". Tudi Hrvati imajo teran, ki je precej drugačen od našega. Problem sorte refošk je njegova sortna kislina, ki zna biti preveč dominantna.

Pri tem teranu pa je kislina ravno pravšna. Tako dobimo lep primer dobrega terana in povrhu še za zelo dostopno ceno. Postal je tudi šampion sejma AGRA leta 2013.


Sorta: refošk
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 11.5%
Poreklo: Kras
Vinifikacija: Zorenje v velikih inox sodih približno 10 mesecev.

Opis vina:
Vino je sortno temno rubinaste barve z vijoličastimi odtenki. Aroma je lepo izražena, sortna po rdečih gozdnih sadežih, kot so maline in robidnice. V ustih je vino suho, sadno, srednje polnega telesa, z ravno prav izraženo sortno kislino, taninov je malo in so že mehki. Odhod je srednje dolg, malo pogreni, čutiti je kislino, ampak to ni moteče. Vino, ki ni namenjeno za staranje.

Na kratko: Dober, piten teran z ravno prav izraženo sortno kislino. Zelo fer cena.
Ujemanje s hrano: Meso na žaru, divjačina, kraški pršut in druge suhe mesnine ter jedi s kislo repo ali kislim zeljem.

Kaj pa ti misliš? 

Sauvignon - Edi Simčič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Sledi opis prvega belega zorjenega vina. Gre za buteljko sauvignona, ki je slabo leto zorel v majhnih barik sodčkih. Nekateri vinoljubi še vedno pravijo, da je barik napaka belega vina. Verjetno v veliki meri zaradi tega, ker barik včasih zastre sadnost in še bolj pomembno sortnost. Mislim, da za to vino povprečen pivec ne bi uganil, da je barikirano.  

Sauvignon je kot sorta ena izmed najbolj aromatičnih. Pri razvoju arome veliko vlogo igra t.i. "terroir" (poddročje, vrsta zemlje). Nekateri dišijo po listih paradižnika in paprike, drugi po bezgu, tretji po seno oz. pokošeni travi, četrti po kosmulji, ipd.


Sorta: sauvignon
Letnik: 2010
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Poreklo: Goriška Brda
Vinifikacija: Zorenje v 225l-skih barik sodčkih približno 11 mesecev.

Opis vina:
Vino je že bolj zlate barve. Aroma je sortna, izražena, široka, po bezgu, pokošeni travi, čudovita. V ustih je vino suho, polnega telesa, krepko, masleno in čudovito zaokroženo. Pookus je zelo dolg in izredno dober. Mojstrovina, ki kljub rabi barika, izražuje sortnost. Dober bo še kar nekaj časa.

Na kratko: Odličen krepak zorjen sauvignon, ki mu barik ni odvzel sortnosti. Za posebne priložnosti.
Ujemanje s hrano: Bolj okusne ribe (romb, tuna, ... ), lahke jedi s tartufi, dimljeni in kozji siri ali pa kot posladek.

Kaj pa ti misliš?

četrtek, 6. november 2014

Rdeči jebačin - Pasji rep (letnik 2011)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Na vrsti je rdeče vino, ki me je letos še posebaj navdušilo. Gre za zvrst dveh svetovnih sort, in sicer merlota in cabernet sauvignona, kjer prevladuje prvi. Tisti, ki slovenska vina bolje poznate, verjetno veste, da je to kar pogosta praksa pri vinarjih. Merlot daje vinu sadnost in lahkotnost, cabernet pa telo in taninski oprijem. Torej nič posebnega, ali pač ...



 
Sorti: merlot in cabernet sauvignon
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Vipavska dolina
Vinifikacija: Zorenje v 225l-skih barik sodčkih približno 20 mesecev.

Opis vina:
Vino je skoraj rubinaste barve. Aroma je izražena, globoka, po temnih sadežih, najbolj po slivah, mogoče celo po slivovi marmeladi, tudi po popru in vaniliji, zelo lepa. V ustih je vino suho, uravnoteženo, precej polnega telesa, z zrelimi tanini, ki pa bojo čez kakšno leto še mehkejši. Pookus je dolg, dober in čisto malo pogreni. Zame izredno dobro rdeče vino, ki je že danes pitno, ampak bo zdržalo še kar nekaj časa. Boljši kot letnik 2009.

Na kratko: Odlično rdeče vino polnega telesa in zrelih taninov. Zame obvezen del domače vinoteke.
Ujemanje s hrano: Vse vrste rdečega mesa, zrel sir in kakšne ne preveč sladke sladice, ali pa kar namesto sladice.

Kaj pa ti misliš?

Malvazija - Bordon

Pozdravljen ljubitelj vina! 

Poletje je sicer že mimo, ampak še vedno se najde kakšen dan, ko nam zapaše kozarec dobrega svežega belega vina. Pred tabo je primer malvazije (ena meni najbolj priljubljenih sort), ki jo lahko odpremo brez posebnih razlogov in v njej preprosto uživamo.


Sorta: malvazija
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: slovenska Istra
Vinifikacija: Zorenje v inox sodih.

Opis vina:
Vino je zelo svetlo zlate barve. Aroma je nekoliko zadržana, a sortna, sadna (po limonah, breskvah). V ustih je suho, lepo zaokroženo, srednje polnega telesa, deluje sveže, čeprav nima mehurčkov CO2. Pookus je srednje dolg, osvežilen. Vse skupaj skorajda odlično.

Na kratko: Dobra sortna sveža malvazija z zelo fer ceno.
Ujemanje s hrano: Ribe, solate z morskimi sadeži, sveži siri (mozzarella) ali pa kar samo.

Kaj pa ti misliš?

Prvi blog!

Lep pozdrav vsem,
                                         ki ste si vzeli čas, da berete moj blog!


Z vinom sem prvič srečal pred približno 10-imi leti. Od takrat je moje spoštovanje do njega samo rastlo.Če se nekoliko poglobiš, ugotoviš, da je za pridelavo dobrega vina potrebno veliko znanja in potrpežljivosti ter nenazadnje tudi sreče (vreme, bolezni, ipd.). Zanimivo je, da sta si dve različni buteljki iste sorte vina tako različni. Včasih se zgodi, da tudi dve buteljki istega vina nista enaki. Velja tudi, da je vino kot živ organizem: Ima svoje rojstvo, mladost, vrhunec in padec.

Blog sem začel pisati, ker:

  • sem velik ljubitelj vin in kulinarike,
  • sem poizkusil že veliko različnih vin in bi rad imel zapisano, katera so me navdušila oz. razočarala,
  • je nažalost informacij o slovenskih vinih in vinograndikih na spletu zelo malo,
  • je vin malo morje in cena ni vedno merilo za kvaliteto ter
  • zame velja pregovor: "Življenje je prekratko, da bi pili slabo vino."
Opise buteljk bom pisal popolnoma nepristransko. Ni moj motiv, da bi koga promoviral oz. blatil in ne pišem zato, da bi komu vsiljeval svoja mnenja. To pišem, da bi opisal vina, ki sem jih poizkusil, in drugim nekoliko olajšal izbiro.

Do naslednjič...