Kot si najbrž že ugotovil iz naslova, sva s punco letošnji dopust preživela na Sardiniji. To je italijanski otok, ki je večji od Slovenije. Njegova površina meri nekaj čez 28.000 kvadratnih km. Ker je v dveh tednih nemogoče obiskat cel otok in obenem tudi uživat, sva se držala le severne polovice. Za vse ljubitelje čistega morja in lepih plaž Sardinijo toplo priporočam. Tudi ljubitelji kulinarike in vina boste prišla na svoje, čeprav boste za to odšteli kakšen evro več kot pri nas.
 |
| Plaža Goloritze, do katere lahko prideš samo peš. |
Sardinija kot vinska destinacija ponuja veliko. Ponudnikov vina je ogromno; od malih do ogromnih (vsaj za slovenske razmere), kot je Sella & Mosca. Slednja je tudi najbolj znana sardinska vinska klet. Najbolj zastopani sorti sta cannonau (bližnji sorodnik grenacha; rdeče vino) in vermentino (belo vino). Poleg tega pa bi rad omenil še dve lokalne posebnosti: carignano (rdeče vino) in malvazijo, ki je sorodnica naše istrske malvazije. Slednjo v veliki večini pridelujejo kot sladko vino pozne trgatve.
Med najinim dopustom sva poizkusila kar nekaj vin, vendar sem se odločil, da objavim le štiri, ki so na spodnji sliki. To pa zato, ker jih lahko najdeš skoraj v vsakem večjem supermarketu ali vinoteki. Vsaka izmed spodnjih buteljk stane okoli 10 €.
Vsako izmed vin bom na kratko predstavil, in sicer v vrstnem redu od leve proti desni:
- Cannonau di Sardegna riserva, Sella & Mosca, suho, 14%;
Zelo sadno vino. Izredno aromatično, po črnem ribezu, češnjah in višnji. Taninov je zelo malo in kislina je zelo umirjena. Tipičen, zelo saden, piten primerek te sorte, a na žalost popolnoma povprečen. Poznavalcev in bolj zahtevnih vinoljubov ne bo prepričal. - Primo bianco Mesa (vermentino), Mesa, suho, 13.0%;
Eno najboljših, če ne kar najboljše belo vino, ki sva ga pila na Sardiniji. Od drugih vermentinov se razlikuje predvsem v tem, da je kislina veliko bolj umirjena in zato deluje bolj zaokroženo. Zelo aromatična sorta, v ustih zelo lepo sveža z drobnimi mehurčki CO2. - Buio (carignano), Mesa, suho, 14.0%;
Vino, ki po aromi najbolj spominja na cabernet sauvignon. Najbolj so izražene arome po višnjah. V ustih je sadno, mogoče malenkost izstopa alkohol, taninski oprijem je ravno pravšnji. Zaključi se z zanimivim pikantnim pookusom. Resnejše vino, ki je prav dobro. - Terre Bianche (torbato - bela vino), Sella & Mosca, suho, 12.5%;
Aroma po citrusih in limonah, tudi v ustih je podobno. Malenkost ostanka nepovretega sladkorja in za tem sladkorjem se skriva kar ostra kislina. Piti zelo hladnega.
Če pa si želiš kaj še boljšega in si pripravljen odšteti tudi kakšen evro več, pa ti toplo priporočam spodnji dve vini:
- Mamuthone (cannonau), Giuseepe Sedilesu, suho, 15.0%;
To vino so mi priporočili v dveh vinotekah na nasprotnih straneh otoka. Tudi sam sem se prepričal, da gre za odlično vino. Za tiste z globljim žepom imajo tudi selekcijo, ki je baje izjemna. Vino je bilo letnik 2010.
Opomba: Na Sardiniji dva vinarja tržita cannonau pod imenom Mamuthone, zato se prepričaj, da na njem piše Giuseppe Sedilesu. - Malvasia di Bosa riserva, G. Battista Columbu, suho, 16.0%;
Ena redkih malvazij, ki ni sladka. Gre za zelo avtorsko različico vina z visoko vsebnostjo alkohola. Zanimiva je vinifikacija, saj se vino stara v kostanjevih sodih. No nosu spominja na dobro grappo, v ustih je pa polno, zelo uravnoteženo in nudi okuse, ki jih nisem še nikoli občutil. Sicer ga je težje najti, ampak se pa izplača. Tudi to vino je bilo letnik 2010.
Do naslednjič ...
