četrtek, 30. julij 2015

Sardinija in sardinska vina!

Pozdravljen ljubitelj vina!

Kot si najbrž že ugotovil iz naslova, sva s punco letošnji dopust preživela na Sardiniji. To je italijanski otok, ki je večji od Slovenije. Njegova površina meri nekaj čez 28.000 kvadratnih km. Ker je v dveh tednih nemogoče obiskat cel otok in obenem tudi uživat, sva se držala le severne polovice. Za vse ljubitelje čistega morja in lepih plaž Sardinijo toplo priporočam. Tudi ljubitelji kulinarike in vina boste prišla na svoje, čeprav boste za to odšteli kakšen evro več kot pri nas.


Plaža Goloritze, do katere lahko prideš samo peš.

Sardinija kot vinska destinacija ponuja veliko. Ponudnikov vina je ogromno; od malih do ogromnih (vsaj za slovenske razmere), kot je Sella & Mosca. Slednja je tudi najbolj znana sardinska vinska klet. Najbolj zastopani sorti sta cannonau (bližnji sorodnik grenacha; rdeče vino) in vermentino (belo vino). Poleg tega pa bi rad omenil še dve lokalne posebnosti: carignano (rdeče vino) in malvazijo, ki je sorodnica naše istrske malvazije. Slednjo v veliki večini pridelujejo kot sladko vino pozne trgatve.

Med najinim dopustom sva poizkusila kar nekaj vin, vendar sem se odločil, da objavim le štiri, ki so na spodnji sliki. To pa zato, ker jih lahko najdeš skoraj v vsakem večjem supermarketu ali vinoteki. Vsaka izmed spodnjih buteljk stane okoli 10 €.



Vsako izmed vin bom na kratko predstavil, in sicer v vrstnem redu od leve proti desni:
  1. Cannonau di Sardegna riserva, Sella & Mosca, suho, 14%;
    Zelo sadno vino. Izredno aromatično, po črnem ribezu, češnjah in višnji. Taninov je zelo malo in kislina je zelo umirjena. Tipičen, zelo saden, piten primerek te sorte, a na žalost popolnoma povprečen. Poznavalcev in bolj zahtevnih vinoljubov ne bo prepričal.
  2. Primo bianco Mesa (vermentino), Mesa, suho, 13.0%;
    Eno najboljših, če ne kar najboljše belo vino, ki sva ga pila na Sardiniji. Od drugih vermentinov se razlikuje predvsem v tem, da je kislina veliko bolj umirjena in zato deluje bolj zaokroženo. Zelo aromatična sorta, v ustih zelo lepo sveža z drobnimi mehurčki CO2.
  3. Buio (carignano), Mesa, suho, 14.0%;
    Vino, ki po aromi najbolj spominja na cabernet sauvignon. Najbolj so izražene arome po višnjah. V ustih je sadno, mogoče malenkost izstopa alkohol, taninski oprijem je ravno pravšnji. Zaključi se z zanimivim pikantnim pookusom. Resnejše vino, ki je prav dobro.
  4. Terre Bianche (torbato - bela vino), Sella & Mosca, suho, 12.5%;
    Aroma po citrusih in limonah, tudi v ustih je podobno. Malenkost ostanka nepovretega sladkorja in za tem sladkorjem se skriva kar ostra kislina. Piti zelo hladnega.
Če pa si želiš kaj še boljšega in si pripravljen odšteti tudi kakšen evro več, pa ti toplo priporočam spodnji dve vini:
  • Mamuthone (cannonau), Giuseepe Sedilesu, suho, 15.0%;
    To vino so mi priporočili v dveh vinotekah na nasprotnih straneh otoka. Tudi sam sem se prepričal, da gre za odlično vino. Za tiste z globljim žepom imajo tudi selekcijo, ki je baje izjemna. Vino je bilo letnik 2010.
    Opomba: Na Sardiniji dva vinarja tržita cannonau pod imenom Mamuthone, zato se prepričaj, da na njem piše Giuseppe Sedilesu.
  • Malvasia di Bosa riserva, G. Battista Columbu, suho, 16.0%;
    Ena redkih malvazij, ki ni sladka. Gre za zelo avtorsko različico vina z visoko vsebnostjo alkohola. Zanimiva je vinifikacija, saj se vino stara v kostanjevih sodih. No nosu spominja na dobro grappo, v ustih je pa polno, zelo uravnoteženo in nudi okuse, ki jih nisem še nikoli občutil. Sicer ga je težje najti, ampak se pa izplača. Tudi to vino je bilo letnik 2010.
Do naslednjič ...

nedelja, 26. julij 2015

Modra frankinja - Prus

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa sem prišel iz dopusta. Tako kot vsak, je bil tudi ta zelo lep in je prehitro minil. Iz letošnje dopustniške destinacije sem pripravil kolaž štirih vin, ki pa jih bom predstavil naslednjič. Tokrat eno izmed slovenskih vin, ki mi je ostalo za objavo predenj sem odšel.

Modra frankinja je sorta, ki v zadnjem času v Sloveniji zelo pridobiva tako na prepoznavnosti kot tudi na kvaliteti. Sorta je vsekakor zmožna velikih vin, to nam dokazujejo frankinje iz sosednjih Avstrije in Madžarske, ampak v Sloveniji tega nivoja s to sorto še nismo dosegli.

Vinska klet Prus je najbolj znana belokranjska klet in Jože je vinar leta že ne vem več katero leto zapored. V svoji vitrini imajo že veliko nagrad iz najbolj prestižnih tekmovanj. Toda te nagrade so v veliki večini prejela njihova predikatna vina.



Sorta: modra frankinja
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Vino je zorelo v velikih hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je intenzivno temno rdeče barve s svetlo rdečimi odtenki. Aroma je srednje izražena, sadna, po gozdnih sadežih. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa in toplo. Je zelo mehko (kisline skorajda ni) in deluje kar nekoliko mrtvo (mogoče je bilo vino pred kakšnim letom boljše). Tanini so zreli. Odhod je srednje dolg in pusti nekoliko grenak pookus v ustih.

Na kratko: Povprečna modra frankinja, predvsem pogrešam svežino in mladost.
Ujemanje s hrano: Vino se bi dobro prilagalo pečenemu jagenjčku in pečenemu odojku.

Do naslednjič ...

sreda, 8. julij 2015

Počitnice!

Pozdravljen ljubitelj vina!

Prišel je čas dopustov in tudi sam komaj čakam, da odklopim in se vržem v kristalno čisto morje. To leto sva si s punco za počitniško destinacijo izbrala Sardinijo. Italijani tako ali tako slovijo kot dobri pridelovalci žlahtne kapljice in Sardinija v tem pogledu ni nobena izjema. 

Rad bi se zahvalil tebi - bralcu, ki si moje objave spremljal do sedaj.

Utrinek iz lanskega potepanja po Menorki
Se vidimo po dopustu ...

"Tokata" - Edi Simčič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Čas je za novo vino. Za glasbenim pojmom "Tokata" se skriva "furlanski tokaj" oziroma sauvignonasse iz vinske kleti Edi Simčič. Stil vina je takšen, kot smo ga iz te kleti vajeni. Gre za zorjeno vino s polnim telesom. Ob pogledu na etiketo prav preseneti podatek, da ima le 13.0% alkohola.

Za vina, ki prihajajo iz te vinske kleti, je letnik 2011 še mlado vino in to velja tudi za ta primerek. Najboljše bi ga bilo v kleti pozabiti za nekaj let. Za zdaj mu manjka še kar precej. Nima mehkobe in uglajenosti. Kdove, mogoče jih v celoti nikoli ne bo imel. A ne pozabimo, da gre za odlično vinsko klet in za vino izrednega letnika.



Sorta: zeleni sauvignon ali sauvignonasse
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Vino je 11 mesecev zorelo v 225l-skih barik sodčkih.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve. Aroma je precej terciarna, po borovem gozdu, eteričnih oljih, smoli in lesu. Vse skupaj deluje zanimivo in ne grdo, kot bi si človek predstavljal. V ustih je vino suho, polnega telesa, toplo in mineralno. Vse skupaj še ne deluje uravnoteženo, kot bi moralo. Zaključi se v kar dolgem in toplem pookusu.

Na kratko: Vino s potencialom za staranje. Trenutno še ne daje vsega, kar je oziroma bo sposobno. 
Ujemanje s hrano: Vino se lepo prilega dimljenemu pršutu in modremu siru.

Do naslednjič ...

ponedeljek, 6. julij 2015

Chardonnay - (kmetija) Prinčič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Uf, kako je danes vroče! Pravi dan za dobro sveže belo vino. Vino, ki ga predstavljam danes, zagotovo spada v to kategorijo. Prihaja iz vinske kleti Prinčič iz vasice Kozana v Goriških Brdih. Pridelujejo različna sortna vina, ki sestavljajo osnovno linijo. Najboljše grozdje pa gre v zvrsti, ki nosijo ime Mihael, in predstavljajo višjo linijo vin.

Moram reči, da dobrega svežega chardonnayja že dolgo časa nisem pil. Pravzaprav se sploh ne spomnim, če sem ga kdaj (seveda z izjemo Pirovega chardonnayja "supreme", ki pa je že na meji med svežimi in zorjenimi vini). Vino je sveže, lažje (ne lahko), mineralno in lepo uravnoteženo. Nudi točno to, kar si ob takih vročih dneh želi ljubitelj vina.


Sorta: chardonnay
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Vino je zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Svetlo zlato slamnate barve. Aroma je sortno diskretnejša, vendar lepa, vonjati je rumeno sadje (marelice, breskve), belo cvetje in v ozadju tudi nekaj masla. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, sveže, lepo uravnoteženo, mineralno in z drobnimi mehurčki CO2. Pookus je srednje dolg in lepo očisti usta. 

Na kratko: Zelo lep primerek svežega in ne preveč krepkega chardonnayja. Dobra cena.
Ujemanje s hrano: Kot aperitiv, lepo bo spremljal lažje poletne jedi, kot so razne solate in pa testenine z manj začinjenimi omakami.

Do naslednjič ...

sobota, 4. julij 2015

Modri pinot - Pasji rep (letnik 2012)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes predstavljam nov letnik modrega pinota iz vinske kleti Pasji Rep. Moram reči, da me ta sorta v zadnjem času zelo navdušuje. Predvsem mi je všeč to, da ima več svežine in je manj topla (okoli 13% alkohola) od strukturiranih rdečih vin drugih sort. Zaradi teh lastnosti se prileže tudi v teh vročih poletnih dneh in nočeh.

Kako se letnik 2012 razlikuje od prejšnjega? Vino je bolj mehko, tanini so že bolj zreli in alkoholna stopnja je zmernejša. Res, lepo pitno in kar kliče k še. Všeč mi je zrela sadnost, ki se prav bohoti, tako na nosu kot tudi v ustih. 

Trenutno je zagotovo letnik 2012 boljši od svojega predhodnika. Mogoče čez kakšni dve leti več ne bo. Letnik 2011 ima absolutno večji potencial za staranje. Toda pri vinu ne moraš nikoli biti prepričan, da bo dozorelo, tako kot si si želel.



Sorta: modri pinot
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Vino je zorelo v 225l-skih barik sodčkih. Rekel bi, da okoli dve leti.

Opis vina:
Vino je temno rdeče barve in je motno. Aroma je srednje izražena, sortna, v ospredju višnje in češnje, v ozadju vanilija. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa in zelo sadno (kar vonjaš čutiš tudi v ustih). Prijetna kislina mu daje svežino. Tanini so še malenkost grobi, taninski oprijem je dovolj konkreten. Pookus je srednje dolg, po višnjah in malenkost pogreni.

Na kratko: Zelo dober, saden in piten primerek modrega pinota. 
Ujemanje s hrano: Vino je sveže ampak dovolj krepko, da se lahko bori tudi s težjimi jedmi. Priporočam ga k svinsjkim zrezkom v gorčični omaki, lepo bi se prilegal tudi k ne preveč sladkim sladicam z češnjami ali višnjami.

Do naslednjič ...

sreda, 1. julij 2015

"Lapor" belo - Krapež

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes se bom posvetil enemu izmed vin, ki ga prideluje vinska klet Krapež. Slednja domuje v vasici Vrhpolje, ki leži v zgornji Vipavski dolini. Njihov paradni konj je zagotovo merlot, ki pa bo pred svojo objavo še kakšno leto ležal v kleti. Tokrat pa bom predstavil vino "Lapor" belo, ki nosi ime po kamnini. Le-ta velja za najbolj primerno za vinogradništvo; vsaj v Sloveniji. Mogoče poznaš besedo "opoka", ki pa je le drugo ime za lapor. 

"Lapor" belo je bela zvrst, v kateri večinski delež predstavlja chardonnay, v manjšini pa ga dopolnjuje rebula. Chardonnay daje vinu krepkost in telo, medtem ko mu rebula daje svežino. Zvrst je zorela v barikih, kar se pozna tako na nosu kot v ustih. Za moj okus celo za odtenek preveč. Moram pa reči, da je vino po šestih letih še vedno v dobri formi. Ohranilo je tudi zavidljivo mero svežine.



Sorti: 80% chardonnay in 20% rebula
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopja: 
Vinifikacija: Vino je 12 mesecev zorelo v 225l-skih barik sodčkih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlato rumene barve. Aroma je kar izražena, v ospredju prezreli tropski sadeži, les in celo dim, v ozadju vanilija, malo pa je tudi medu. V ustih je vino suho, uravnoteženo, dokaj polnega telesa in masleno. Tudi v ustih je čutiti kar nekaj lesa (za moj okus preveč) in pa grenivko. Pookus je srednje dolg in v ustih pusti prijeten pookus po grenivki.

Na kratko: Dobra bela zvrst, ki pa ima za moj okus lesno noto malo preveč izraženo. Kljub letom v dobri formi.
Ujemanje s hrano: Vino bi postregel k dimljenemu lososu ali pa lažjim jedem iz žara (perutnina).

Do naslednjič ...