Chardonnay - Ščurek (letnik 2015)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Že v prejšnji objavi, kjer sem predstavil rebulo iz osnovne linije briške kleti Dobuje, sem omenil t.i. "briški" stil svežih vin. Tudi za današnji chardonnay bi lahko rekli, da spada v okvir omenjenega stila. In čeprav je v njem čutiti minimalen dotik lesa, v njem prevladujejo primarne arome in svežina. Posledično po mojem mnenju zato bolj spada med sveža kot med zorjena vina.

Chardonnay svojega slovesa ni dobil zaradi mladih vin svežega stila. Veliko bolj mu ustreza dotik lesa, daljše zorenje, itd. Sorta vsekakor ni prva izbira, ko iščemo svežino in mladost. In čeprav sem poizkusil že kar nekaj svežih chardonnay-jev, moram priznati, da me je le redko kateri (mogoče eden ali dva) navdušil. V tej kategoriji (po mojem mnenju upravičeno) bolj izstopajo malvazija, rebula in sauvignon. Zato ni čudno, da je današnje vino blizu meje ali na meji med svežim in zorjenim vinom. Od chardonnay-ja moderna publika ne glede na stil preprosto pričakuje, da bo krepkejši, bolj poln, mogoče malenkost maslen, itd.

Sorta: chardonnay
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 10,25 € (www.kozelj.si)
Vinifikacija: Vino po šest-urni hladni maceraciji zori najprej 3 mesece v 500-litrskih in 600-litrskih rabljenih lesenih sodih in nato še 6 mesecev v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlatorumene barve. Aroma je za sorto precej izražena, izrazito sadna, dokaj mladostna in sortna. Prevladujejo primarne sadne arome zrelih citrusov (predvsem grenivka, manj limona) in rumenega (breskve) ter tropskega (ananas) sadja. V ozadju najdemo še diskretno noto vanilije. V ustih je vino suho, dokaj polnega telesa, deluje krepko (kljub le 13% alkohola), s prijetno zrelo kislino, je sveže in že nekoliko oljnate teksture. Tudi v ustih je izrazito saden. Tako kot na nosu, se tudi v ustih prepletajo arome rumenega in tropskega sadja ter citrusov, v ozadju najdemo vanilijo, maslo in nekaj zelišč. Odhod je srednje dolg, saden in osvežilen.

Na kratko: Lep primerek bolj izdelanega svežega briškega chardonnay-ja z lepim ravnovesjem med svežino in krepkostjo.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino bi ponudil k pečeni ali ocvrti perutnini, morski hrani bolj intenzivnega okusa (na primer k lososu, tuni, mečarici, ...) in tudi k bolj mastnim sladkovodnim ribam (na primer k krapu).

Potencial za staranje: Vino je primerno za pitje že zdaj in se v steklenici ne bo več bistveno razvijalo. A vseeno bo v dobri formi počakalo še kakšno leto ali dve.

Do naslednjič ...

Malvazija - Dobuje (letnik 2015)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Malvazija je sorta, ki je v Sloveniji najbolj znana v Istri. Vendar jo v kar omembe vrednih količinah najdemo tudi v vseh drugih treh vinorodnih okoliših v vinorodni deželi Primorski. V Goriških Brdih malvazija igra bolj obrobno vlogo, a tudi tukaj najdemo kar nekaj lepih primerkov te sorte. Seveda s pečatom briškega stila, kar pomeni, da so malvazije (tako kot druga vina) praviloma bolj polne in krepke. Vinarji se pogostokrat poslužujejo kratkih (v večini primerov hladnih) maceracij, da dosežejo večjo polnost in bogatost.

Tega postopka se poslužujejo tudi v vinski kleti Dobuje iz Snežečega. Poleg tega pa njihova bela vina iz sveže linije v sodih zorijo več mesecev na finih drožeh (metoda sur-lie). Gre za značilen stil hiše, ki vina obogati z oljnato, skorajda kremasto teksturo. Takšna je bila tudi njihova rebula (do objave lahko prideš tako, da klikneš tukaj), ki sem jo že pred nekaj časa predstavil na blogu. Vendar za razliko od le-te, ki je bila lepo uravnotežena in skladna, današnji malvaziji manjka ravno to. Zelo verjetno tudi zaradi zelo vročega letnika 2015. 

Sorta: (istrska) malvazija
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 8,90 € (www.evino.si)
Vinifikacija: Natančnih podatkov žal ni. Vino je zagotovo nekaj ur preživelo na drožeh (maceracija), poleg tega pa je v inoks sodih verjetno zorelo na finih drožeh (sur-lie).

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlato-rumene barve. Aroma je bolj diskretna, bolj zrela za stil, a nedvomno sortna. Prepletajo se vonjave zrelega koščičastega sadja (marelice, breskve), medu, belega cvetja in zelišč. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, dokaj mineralno in s skorajda kremasto teksturo ter uravnoteženo s prijetno (malce višjo) kislino, ki daje svežino. Nekoliko moti le malce pretirana toplina (alkohol, ki se bolj občuti takoj, ko vino pridobi kakšno stopinjo) in bolj občutna grenkoba (posledica prezrelega grozdja v vročem letniku). V ustih prevladujejo sadne note koščičastega sadja (marelice in breskve) in belega cvetja, v ozadju med, zelišča in mogoče celo maslo. Odhod je srednje dolg, toplejši in pusti nekoliko grenek okus v ustih. 

Na kratko: Dober primerek "briškega" stila sveže malvazije, v katerem pa se čuti tudi manj želene posledice vročega letnika 2015. Servirajte dobro ohlajenega.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino bi ponudil k morski hrani, lahko tudi k kombinaciji ribjih jedi in gob, kot je na primer file kovača v omaki z jurčki.

Potencial za staranje: Vino je primerno za pitje zdaj, vendar ima dovolj naboja, da bo v kleti zdržalo še eno leto, največ dve.

Do naslednjič ...

"Seven numbers" Furmint - Puklavec Family Wines (letnik 2015)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Letos smo na mednarodnem tekmovanju Decanter dobili kar tri platinaste medalje. Slednjo dobijo najboljša vina, ki spadajo v določeno regijo in v določen stil ter so ocenjena z 95 točk ali več. Ena izmed teh medalj je romala na Štajersko, in sicer v vinsko klet Puklavec Family Wines (do pred kratkim P&F Jeruzalem Ormož). S platinasto medaljo se je okitil šipon (medn. "furmint") iz najvišje linije v kleti - "Seven numbers". Vino iz sorte, ki je slovenskih vinogradih do 21. stoletja v večini služila za volumen oziroma za povečanje pridelka. Zadnja leta pa vinarji vedno znova dokazujejo, da je šipon sorta, ki ima na Štajerskem ogromen potencial (tako za predikate kot tudi za sveža in bogata suha bela vina). Zato zadnja leta sorta počasi (ampak zagotovo) pridobiva na ugledu in prepoznavnosti.

Visok ugled si je sorta že zdavnaj pridobila na Madžarskem, v pokrajini Tokaj na skrajnem severovzhodu. Toda tudi tam so se suhi sortni "furmint"-i uveljavili šele v zadnjem desetletju ali dveh. Dejstvo pa je, da se Slovenski šiponi nasploh opazno razlikujejo od Madžarskih. Kar je tudi prav, saj gre za dva popolnoma drugačna "terroir"-ja. Vendar mislim, da imajo slovenski pri povprečnem ljubitelju vin eno prednost. In sicer to, da so bolj dostopni (ne samo cenovno) in pitni. Razlog je v tem, da tudi v bolj zrelih šiponih v večini primerov ne najdemo arome, ki jo da plemenita plesen oziroma bortritis. Slednjo poznavalci vin cenimo, a je za povprečnega ljubitelja vin zaradi specifičnega vonja velikokrat odbijajoča.

Sorta: šipon
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Štajerska, Slovenija
Cena: 25,00 € (v kleti)
Vinifikacija: Vso grozdje prihaja iz 34 let starega vinograda (ang. "single vineyard"). Podatkov o sami vinifikaciji ter zorenju pa žal na spletu ni.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlato-rumene barve. Aroma je srednje intenzivna, kompleksna, sortna in že skoraj dozorela. Prepletajo se arome suhega belega cvetja, medu, raznih zelišč in zrelih tropskih sadežev (ananas). V ustih je vino suho, polnega telesa, precej mineralno in z (presenetljivo gosto) oljnato teksturo. Hrbtenico mu daje lepa (sortna) zrela kislina, ki se razširi po celotni ustni votlini. V ustih prevladujejo sadne arome tropskega (ananas, pomaranča) sadja ter tudi citrusov (grenivka). V ozadju med, suho belo cvetje, zelišča in nežna nota lesa. Odhod je zelo dolg, saden in temeljito očisti usta.

Na kratko: Čudovit prikaz ogromnega potenciala sorte, ki je v Sloveniji do nedavnega veljala za manjvredno. Polno, kompleksno, pitno, elegantno in harmonično vino, ki spada med najboljša, kar sem jih kdaj poizkusil.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino je pravi užitek piti tudi brez spremljave hrane. Lahko ga ponudimo k belemu mesu, testeninam in močnejši morski hrani. Sam bi predlagal jed kompleksnejših okusov, na primer puranjo rulado ovito s slanino v omaki z gorgonzolo.

Potencial za staranje: Vino je zdaj pitno, vendar ima po mojem mnenju še nekaj potenciala za zorenje v steklenici. Čeprav bo ob optimalnih pogojih najverjetneje zdržalo več časa, ga v kleti ne bi puščal dlje kot do leta 2026.

Do naslednjič ...

Beli jebačin - Pasji rep (letnik 2013)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Čez leta sem opisal že kar nekaj vin iz vinske kleti Pasji rep, še veliko več sem jih poizkusil. Od vseh vin pa sta verjetno najbolj poznani bela in rdeča zvrst - jebačin (ime, ki ti zagotovo ostane v spominu). Vendar je bila kvaliteta vsa ta leta, vsaj po mojem mnenju, vedno bolj prisotna na strani rdeče zvrsti. Z letnikom 2013 mislim, da se je ta razlika v kvaliteti zmanjšala (mogoče celo izničila). Vinar(ja) sta našla način, kako iz vseh treh "lokalnih" sort (malvazija, rebula, zelen) iztisniti najboljše. Svoje je dodal tudi odličen letnik za bela vina ter tudi umna raba lesa. Rezultat je elegantna ter lepo kompleksna bela zvrst - zagotovo ena najboljših iz Vipavske doline.

Sorta: malvazija, rebula in zelen
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 13,20 € (www.evino.si - letnik 2015)
Vinifikacija: Po enodnevni ali dvodnevni hladni maceraciji je vino 12 mesecev zorelo delno v rabljenih 225-litrskih barik sodčkih in delno v novih sodih iz slavonskega hrasta.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne slamnate barve. Aroma je srednje izražena, široka in dozorela. Prepletajo se note kvalitetnega lesa, medu, masla, suhega cvetja in agrumov. V ustih je vino suho, kar polnega telesa, z rahlo poudarjenimi zrelimi kislinami (značilnimi za rebulo), precej mineralno in z lepo oljnato teksturo. Vino ima za stil obilico svežine in je lepo pitno. V ustih prevladujejo lesne in cvetlične note, v ozadju pa najdemo še med, agrume in citruse (grenivka). Odhod je daljši in prijetno pogreni.

Na kratko: Zanimiva bela zvrst iz treh "lokalnih" vipavskih sort, ki je z letnikom 2013 markantno pridobila na eleganci in kompleksnosti. Zelo dobro razmerje med kvaliteto in ceno.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino je izredno primerno za spajanje s hrano in lahko pokrije širok spekter jedi. Postregel bi ga k pečenemu zajčku ali k srednje ter bolj zorjenim sirom.

Potencial za staranje: Vino lahko pijemo že sedaj, vendar ima dovolj naboja, da bo v kleti zdržalo še pet let. Ni pa za pričakovati, da se bo v steklenici še bistveno razvilo.

Do naslednjič ... 

Rebula "epoca" - Ferdinand (letnik 2013)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Letnik 2013 je bil za bela vina v Goriških Brdih odličen. Čeprav je minil brez pretiranega pompa, kot na primer (vroči) letnik 2011, so vina v večini primerov preprosto boljša. Razloga za to sta bolj izrazita aromatika in predvsem pa kisline, ki so bolje ohranjene in dajejo vinu hrbtenico, več strukture ter svoje dodajo tudi k svežini. Zaradi tega vina delujejo bolj harmonično, elegantno in pitno, pri čemer je tudi kompleksnost in polnost na visoki ravni. Eden izmed lepih primerov, ki priča o tem, je današnja rebula.

Če se še spomnite, so v vinski kleti Ferdinand (Četrič) včasih pridelovali dve donegovani zvrsti: "Ferdinand" rdeče (lahko ga najdeš tukaj) in "Ferdinand" belo (lahko ga najdeš tukaj). Z letnikom 2013 pa so v kleti sprejeli odločitev, da bele zvrsti ne bodo pridelovali več. To je bila kar presenetljiva odločitev, saj je le-ta imela zelo dober renome. Ne glede na to sta namesto nje z letnikom 2013 na trg premierno prišli dve sortni vini: rebula in sivi pinot (lahko ga najdeš tukaj), ki spadata v linijo vin "epoca". In če sodim zgolj po tem letniku, lahko trdim, da so se v kleti pravilno odločili.

Sorta: rebula
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 17,00 € (www.kozelj.si)
Vinifikacija: Vino 12 mesecev zori na lastnih kvasovkah v 500-litrskih in 225-litrskih barik sodčkih.

Opis vina:
Vino je zanimive, srednje intenzivne slamnate barve. Aroma potrebuje nekaj časa, da se odpre in je za bolj nevtralno sorto, kot je rebula, precej intenzivna. Lahko rečemo, da je bogata, kompleksna in tudi sortna. Prepletajo se vonjave po suhem cvetju, zeliščih ter zrelem kontinentalnem (hruške) in rumenem sadju, v ozadju je čutiti še noto kvalitetnega lesa. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, harmonično, s poudarjeno mineralnostjo in lepo kremasto teksturo; zelo elegantno. Na okusu so bolj poudarjene sadne (hruške in rumeno sadje) in cvetne arome, bolj do izraza pride tudi les in medena nota. Odhod je daljši, osvežilen in nekoliko pogreni.

Na kratko: Referenčen primerek izdelane rebule. Zelo dobro razmerje med kvaliteto in ceno. 

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino je idealno za spremljavo vseh vrst ribjih jedi, od sladkovodnih rib (postrv, tudi ščuka in krap) pa do tune in lososa. Lahko pa v njem uživamo tudi brez spremljave hrane.

Potencial za staranje: Vino je pripravljeno za pitje že zdaj, vendar bi se znalo v steklenici še razvijati. Po mojem mnenju, ga bo potrebno popiti do leta 2023.

Do naslednjič ... 

Renski rizling - Gjerkeš (letnik 2011)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vinska klet Gjerkeš se nahaja v zatilju "kokoške", v vasici Fikšinci. Gre za, upam si trditi, drugo najbolj znano klet iz Prekmurja, katere vina niso prav nič tuja tudi na tem blogu (do predstavitev drugih vin iz te vinske kleti klikni tukaj).

Današnje vino je zelo zanimivo, saj predstavlja lep primerek renskega rizlinga, ki je veliko pridobil pri zorenju v steklenici. Poleg lepih sadno-cvetnih arom so vse bolj poudarjene arome po kamnu, mineralih na eni strani ter medu na drugi. Seveda ni za zanemariti dejstva, da je vino dokaj bogato in kompleksno glede na nizko stopnjo alkohola. To seveda ni nič nenavadnega, saj je le-ta pri renskem rizlingu redko nad 13%.
In čeprav vino ne dosega globine, širine ali strukture kot na primer renci iz Porenja ali iz Avstrije (Wachau), lahko zagotovo občutimo velik potencial te pogosto slabo razumljene sorte. 

Mimogrede, na degustaciji v vinski kleti smo bili letos prav tisti dan, ko je bila v vzhodni Sloveniji huda pozeba. Takrat se spomnim, da je g. Gjerkeš rekel, da je škoda zelo obsežna. Seveda je je bilo največ na spodnjih delih vinogradov, saj se najhladnejši zrak spusti na najnižjo točko (temperaturni obrat). Povedal pa je tudi, da so slabih 5 kilometrov severozahodno v sosednji Avstriji celo noč po vinogradih letali s helikopterji. Le-ti povzročijo, da se zrak konstantno meša in zato se najhladnejši zrak nikoli ne uleže na najnižjo točko. Posledično je tam pozeba naredila precej manjšo škodo. Seveda najem helikopterjev ni majhen strošek, a če to storitev sofinancira država (kot v Avstriji), je le-ta bistveno nižji.

Sorta: renski rizling
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 11.5%
Poreklo: Prekmurje, Slovenija
Cena: cca. 8,50 € (za letnik v prodaji)
Vinifikacija: Natančnih podatkov žal ni. Zagotovo je vino zorelo izključno v inoks cisternah. Predvidevam, da je bil mošt pred zorenjem nekaj časa v stiku z jagodnimi kožicami (hladna maceracija). Mogoče je vino zimo preživelo na lastnih finih drožeh (sur-lie).

Opis vina:
Vino je že precej intenzivne zlate barve. Aroma je nekoliko manj intenzivna, a nedvomno sortno in že precej razvita. V ospredju so značilne note kremna, mokrega kamna, rumenega sadja (vinogradniška breskev) in tudi suhega cvetja. V ozadju najdemo tudi medeno noto. V ustih je vino suho, uravnoteženo, kislina je značilna, a kar preveč umirjena. Deluje sveže in ima nekoliko bolj gosto - kremasto teksturo. Tudi v ustih je izražena nota po mineralih, kamnu, v enaki meri pa najdemo tudi cvetje in koščičasto sadje (vinogradniška breskev, marelica). Odhod je dokaj dolg in osvežilen.

Na kratko: Lep primerek že razvitega in sortnega renskega rizlinga, ki pa bi potreboval več strukture. Pohvaliti je potrebno pestro in sortno aromo.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino bi ponudil k bolj mastnim jedem manj intenzivnega okusa (npr. ocvrta perutnina), dobro pa bi se prileglo tudi k jedem z gobami (rižota z jurčki, ocvrte dežnikarice, ...).

Potencial za staranje: Vino je v steklenici dobro dozorelo in je doseglo svoj vrh. Na njem bo še nekaj časa, vendar mislim, da ne več kot še tri leta.   

Do naslednjič ...

Pinela - Guerila (letnik 2016)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pinela je še ena izmed slovenskih avtohtonih belih sort, ki ima velik potencial za pridelavo vrhunskega vina. Večino vinogradov te sorte najdemo v Vipavski dolini, največ okoli vasice Planina nad Ajdovščino. Tukaj se nahaja tudi vinska klet Guerila.

Na trgu vlada vse večje zanimanje za vina iz avtohtonih oziroma (širši pojem) lokalnih sort. Tega se zavedajo tudi vinarji, ki dajejo vse več poudarka na pridelavo vina iz teh sort, ki so bile velikokrat skorajda pozabljene. Na Vipavskem imajo med belimi sortami kar tri avtohtone, in sicer bolj znana pinela in zelen ter nekoliko manj poznano klarnico. Poleg tega v Vipavski dolini raste kar nekaj belih lokalnih sort: rebula, (istrska) malvazija, sauvignonasse (bivši furlanski tokaj) in še kakšna se bi našla. Res zanimivo, koliko raznolikosti najdemo na tako majhnem območju. 

A kaj ko tega potenciala ne znamo organizirano tržiti. Dejstvo je, da vlada (pa ne samo zdajšnja, vse do zdaj) ne naredi dovolj za razvoj in razpoznavnost slovenskega vinogradništva. Za primer, poleti sem spet obiskal jug Madžarske - Villany, ki je v svetu postal prepoznan, kot ena najboljši leg za pridelovanje cabernet franca. In čeprav nikakor ne gre za lokalno sorto, so na Madžarskem uspeli zaščiti apelacijo za to sorto. Cabernet franc, ki je pridelan na tem območju po letu 2013 in seveda izpolnjuje vse pogoje, spada pod apelacijo Villany franc. S tem so naredili velik korak proti še večji prepoznavnosti tega območja in Madžarske nasploh. Zanimivo je, da so bili sposobni zaščititi francosko oz. mednarodno sorto, pri nas pa nismo sposobni zaščititi niti avtohtonih oziroma lokalnih, kot so na primer rebula, pikolit (oba Goriška Brda), zelen, pinela, klarnica, barbera (vsi Vipavska dolina), laški rizling, šipon (oba Štajerska), vitovska grganja (Kras), itd. Kje smo šele od tega, da bi zaščitili na primer briški stil chardonnay-ja, ki bi si tudi zasluži svojo apelacijo.

Sorta: pinela
Letnik: 2016
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 9,22 € (www.kozelj.si)
Vinifikacija: Vino po šest urni maceraciji (tako piše na spletni strani, vendar imam občutek, da to ni aktualno in da se je ta čas podaljšal) zori devet mesecev na lastnih kvasovkah v inoks cisternah. 

Opis vina:
Vino je manj intenzivne limonaste barve. Aroma je manj izražena toda široka, bogata. Prepletajo se vonjave suhega cvetja, zelišč, kontinentalnega (hruške) in zrelega koščičastega (marelice) sadja ter zrelih citrusov. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, uravnoteženo z živahno kislino, sveže in izredno mineralno ter s nekoliko kremasto teksturo. V ustih se prepletajo arome zelišč, suhega cvetja in hrušk ter zrele grenivke. Zaključi se z dokaj dolgim in osvežilnim odhodom, ki nekoliko pogreni.

Na kratko: Čudovit primerek izdelane pinele, ki navduši tudi z izjemno svežino.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino bi ponudil k jedem, kjer v glavni vlogi nastopajo sladkovodne živali, bele morske ribe in testenine; na primer file bele ribe s testeninami ali njoki s potočnimi raki.

Potencial za staranje: Četudi gre za bolj izdelano vino, je srž tega vina svežina. Vino je že pripravljeno za pitje in se v steklenici ne bo več bistveno razvijalo. Zaradi dobre zasnove pa ga lahko v kleti pustimo še do tri leta.

Do naslednjič ...

Sivi pinot (magnum) - Pasji rep (letnik 2011)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Letnik 2011 v Sloveniji velja za enega najboljših v tem stoletju. Pogoji za rast in optimalno zrelost grozdja so bili takrat tako dobri, da so se v vinski kleti Pasji rep odločili, da pridelajo vino, ki ga niso še nikoli do takrat. Gre za 100% sivi pinot, ki je po daljši maceraciji zorel v 225-litrskem barik sodčku. Ednino sem uporabil načrtno, saj je vso vino zorelo le v enem sodčku. Zaradi tega tudi na steklenicah piše "Single barrel VII.", kjer "VII" pomeni številko soda. Torej gre res za butično izvedbo.

Kdor bere moj blog že dlje časa, je najbrž dojel, da mi t.i. "oranžna vina" niso ravno najljubša. Preprosto sem večkrat naletel na takšno, ki me je popolnoma razočaralo, kot na dobro. Kaj šele na kakšno, ki bi bilo kaj več kot dobro. Tja pa zagotovo kotira današnje vino, v katerem sem (pa ne sam) zelo užival.

Sorta: sivi pinot
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Vipavska dolina
Cena: /
Vinifikacija: Vino je po daljši maceraciji zorelo v 225-litrskem barik sodčku.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne svetlo rdeče barve. Aroma je sprva zadržana in potrebuje nekaj časa, da se odpre. Čeprav je široka, v ospredju pričakovano niso sortne arome. Prepletajo se vonjave po rdečem (maline), kontinentalnem (zrela rdeča jabolka) in tropskem sadju, precej v ospredju pa je tudi aroma kvalitetnega lesa. V ustih je vino suho, dokaj polnega telesa, zrelih kislin, nekoliko toplo in z bolj gosto - kremasto teksturo ter zelo mineralno. Kljub toplini deluje dovolj sveže. Tudi v ustih se prepletajo arome lesa in raznega sadja (bolj rdečega in tropskega). Čutiti je tudi prijetno grenkobo ter tudi tanine, ki so že zelo mehki. Odhod je srednje dolg in lepo očisti usta.

Na kratko: Zelo zanimivo t.i. oranžno vino, ki zagotovo spada med najboljša, kar sem jih kdaj poizkusil.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino lahko ponudimo k široki izbiri jedi. Po mojem mnenju najbolj v poštev pridejo: azijska kuhinja, bolj mastne ribje jedi in zreli siri.

Potencial za staranje: Vino je že doseglo svoj vrh, kjer bo ostalo še nekaj časa. Toda predvidevam, da ne več kot tri leta.

Do naslednjič ...

"Gredič" rdeče - Dolfo (letnik 2011)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes predstavljam še eno briško rdeče vino, tokrat iz vinske kleti Dolfo. Gre za zvrst merlota in caberneta sauvignona, ki je dolgo (skupaj 5 let) zorela v lesenih sodih. Lahko bi rekli, da gre za značilen stil, ki ga uporabljajo za vina iz njihove najvišje linije.

Pred kratkim sem objavil opis še enega vina iz te linije. Šlo je za Cabernet sauvignon "reserva" (do objave prideš, tako da klikneš tukaj), ki pa je kljub zelo podobnemu stilu vinifikacije in zorenja precej drugačno. Lahko bi rekli, da je bolj resno in trenutno manj harmonično, saj potrebuje še kar nekaj časa zorenja v steklenici, da bo prišlo do vrhunca. Današnje vino pa je že na vrhuncu (ali zelo blizu le-tega). Kar ga naredi boljšega od konkurence je čudovita svežina, ki je še posebej za stil (vsaj zame) popolnoma nepričakovana.

Sorti: 70% merlot in 30% cabernet sauvignon
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 18,90 € (www.evino.si)
Vinifikacija: Po 16-dnevni maceraciji je vino najprej štiri leta zorelo v barik sodčkih in nato še eno leto v velikih hrastovih sodih.

Opis vina:
Srednje intenzivne rdeče barve (granatnih odtenkov ni opaziti). Aroma je intenzivna, globoka in pričakovano zrela. Prevladujejo note po šipkovem čaju ter prezrelih rdečih (češnje) in temnih (borovnice, slive) gozdnih sadežih, meji na arome po marmeladah. Nekoliko bolj v ozadju je čutiti še kvalitetno noto lesa ter mlečno čokolado. V ustih je vino suho, dokaj polnega telesa, z zelo prijetno kislino, ki daje vinu čudovito svežino. Prevladujejo okusi po bolj svežih sadežih (več je češnje in višnje ter manj temnih sadežev). Čokolada, les in šipek so malenkost v ozadju. Taninski oprijem je obilen in tanini so svilnati ter ravno prav dozoreli. Odhod je daljši, saden in presenetljivo osvežilen.

Na kratko: Odlična rdeča zvrst, ki v sebi skriva presenetljivo mero svežine. Zelo dobro razmerje med ceno in kakovostjo.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino lahko ponudimo k širokem izboru jedi. Idealno je za spremljavo rdečega mesa ter tudi jagnjetine in kozlička. Zaradi svežine pa ga lahko brez problema pijemo tudi popolnoma brez spremljave hrane.

Potencial za staranje: Vino je po mojem mnenju že na vrhuncu, kjer se bo ohranilo vsaj še 5 let, mogoče celo 10.

Do naslednjič ...

Blaž rdeče - Blažič (letnik 2006)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Dopusta je konec in teden vnovičnega prilagajanja na ustaljen tempo delovnika je že za mano.

Danes predstavljam posebno rdečo zvrst iz Goriških Brd, ki jo pridelujejo v vinski kleti Blažič - klet, ki za moj okus prideluje najboljšo svežo rebulo (tukaj lahko najdeš opis letnika 2013, vendar sta tudi aktualna letnika 2015 in 2016 odlična). Gre za vino iz najkakovostnejše linije "Selekcija", ki ga pridelujejo samo ob najboljši letnikih. Zanimivo je, da je letnik 2006 zadnji letnik tega vina, ki je na trgu. Razlog je v tem, da je vino skoraj 8 let zorelo v lesenih sodih in je bilo vino ustekljeničeno šele avgusta 2014.

Tako dolg čas zorenja vina v sodih je v Sloveniji redek, kar pa ne pomeni, da se ga ne poslužujejo tudi drugi vinarji (npr. Boris Lisjak). V svetu so dolge dobe zorenja najbolj značilne za Španijo - še posebej za vinorodno področje Rioja.

Moram priznati, da sem bil presenečen, kako mladostno in robustno je še vedno tole vino. Pričakoval sem, da bo drugačno. Bolj sem se nagibal k možnosti, da bo nekoliko premehko in z manj karakterja. Toda Blaž še ni dal vsega od sebe in za pričakovati je, da bo še nekaj časa rasel.  
  

Sorte: 50% merlot in 50% cabernet sauvignon
Letnik: 2006
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 22,00 € (www.orange-wine.net)
Vinifikacija: Po 21-dnevni maceracija in spontani fermentaciji je vino 8 let zorelo v 500-litrskih rabljenih hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je nekoliko motno in intenzivne rdeče barve z opečnatimi odtenki. Aroma je izražena, opojna in dozorela. V ospredju je vonjati zrele temne (borovnice in slive) in rdeče sadeže (višnje) - pravzaprav gre že za vonje po marmeladi teh sadežev. V ozadju les, temna čokolada, sladki koren in cvetje (vijolice). V ustih je vino suho, polnega telesa, gosto in z zrelimi (nekoliko bolj izraženimi) kislinami. V ustih se prepletajo sadne marmeladne zaznave rdečih in temnih sadežev, temne čokolade in cvetic ter tudi usnje, ki daje vinu prijetno grenkobo. Taninski oprijem je izdaten in z obilico (še vedno) žvečljivih taninov. Odhod je daljši, dober.

Na kratko: Zelo dobra rdečina z močnim karakterjem, ki ga ni načel niti čas niti dolgo zorenje v lesenih sodih.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino kar kliče po bolj mastni in težji hrani. Najboljše bi se ujelo z rdečim mesom (vse vrste govejih in telečjih steakov, divjačina, ...).

Potencial za staranje: Vino je že primerno za pitje, a kljub dolgem zorenju v lesenih sodih še vedno ni prišlo do konca svoje razvojne poti. Pričakujem, da bo na vrhunce šele čez 3 do 5 let. V kleti pa si bi ga upal pustiti tudi do 10 let. 

Do naslednjič ...

Počitnice!

Pozdravljen ljubitelj vina!

Končno je prišel čas dopusta tudi za naju. Kot vsa leta poprej, sva si z ženo tudi letos izbrala počitniško destinacijo, ki združuje čudovite plaže, zgodovino in zanimiv repertoar vin. Predvsem o slednjem bom zagotovo poročal v eni izmed naslednjih objav. 

Zahvaljujem se ti, da spremljaš moj blog. Še naprej se bom trudil, da bodo objave čim bolj informativne, raznovrstne in zanimive ter kar se da objektivne.

Spodaj pa dodajam še dve sliki, eno iz najinega lanskega dopusta in eno iz medenih tednov. Vsekakor ti obe destinaciji toplo priporočam. Obe bosta zadovoljili, tako ljubitelje dobrega vina in hrane kot tudi tiste, ki si venomer želijo odkrivati nove kraje ter odkrivati njihovo zgodovino.

Plaža Petani iz lanskega potepanja po Kefaloniji.

Praia de Marinha na jugu Portugalske.

Do naslednjič ...

Šipon - Kupljen (letnik 2016)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vinska klet Kupljen je klet z dolgo in bogato tradicijo. Po menjavi generacij pred dvema letoma pa so zdaj že vidne nove smernice. Poudarek je na bolj izdelanih in sortnih vinih, čeprav so bile v preteklosti zvrsti (npr. White Star of Stiria - do objave prideš tako, da klikneš tukaj) tiste, ki so bile najbolj čislane.

Šiponi oziroma furiminti, kot so znani v svetu, imajo v Sloveniji ogromen potencial, kar potrjujejo številne prestižne nagrade. Letos je na Decanter-ju vinska klet P&F prejela celo platinasto medaljo za šipon iz svoje prestižne linije "Seven Numbers". Podobna čast pa je leta 2015 doletela tudi avstrijsko vinsko klet Gross, ki ima svoje vinograde v Halozah (povezava na nagrajen šipon je tukaj).

Kar preseneti pri temu vinu, je visoka stopnja alkohola, ki nakazuje, da sta bila avgust in september sončna in da je bilo grozdje na trti puščeno dlje časa. Zato je prav zanimivo, da se v vinu ne čuti nobenega vpliva plemenite plesni (bortritis), ki ob prisotnosti vlage rada "napade" zrelo grozdje šipona. Kljub višji stopnji alkohola pa ni dvoma o stilu vina, saj je velik poudarek na svežini. Pohvaliti je potrebno tudi izredno lepo mineralnost.

Sorta: šipon
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Štajerska, Slovenija
Cena: 9,61 € (www.kozelj.si)
Vinifikacija: Žal bolj podrobnih podatkov ni. Vino je do ustekleničenja zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je manj intenzivne limonaste barve. Aroma je bolj diskretna, a za stil kar kompleksna in razvita. Prepletajo se zaznave po tropskem sadju (ananas) in kontinentalnem sadju (predvsem hruške, manj jabolka), v ozadju je čutiti še suho cvetje, minerale ter celo nežno medeno noto. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, z višjimi a zrelimi kislinami, ki angažirajo celotno ustno votlino (ang. "mouth-coating"), in zelo mineralno ter z zelo redkimi drobnimi mehurčki CO2. Svežina je na prvem mestu, kljub (za stil in terroir) presenetljivo visoki stopnji alkohola. V ustih pridejo bolj do izraza citrusi (limona, grenivka), nato še suho cvetje in rumeno sadje. Odhod je daljši in osvežilen.

Na kratko: Nekoliko bolj izdelana različica svežega šipona. Zelo dober.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino lahko ponudimo k široki izbiri jedi (ribe, gobe, perutnina, testenine, ...). Sam bi ga najraje postregel k ocvrtem piščancu.

Potencial za staranje: Vino je že pripravljeno za pitje in verjamem, da se bo v steklenici še razvijalo. Vseeno mislim, da bi ga bilo potrebno popiti do konca leta 2010.

Do naslednjič ...

Cabernet sauvignon - Ferdinand (letnik 2015)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Priznam, da po svežih rdečih vinih ne posegam najpogosteje. Še posebej redko posegam po tistih, ki prihajajo iz zahodnega dela Slovenije. Razlog je ta, da so za moj okus sveža rdeča primorska vina v večini primerov preveč neuravnotežena. En izmed problemov so previsoke stopnje alkohola, kar pomeni, da je vino preveč toplo ali celo ognjeno. Problem pa so tudi pri kisline, ki so bodisi previsoke bodisi prenizke (vino deluje brez življenja, premehko). Predvsem Štajerske in zadnje čase tudi nekatere dolenjske ter belokranjske sveže modre frankinje in sveži modri pinoti so po mojem mnenju v tem stilu vsaj korak pred Primorci.

Seveda se najde tudi kakšna izjema. Ena izmed teh je cabernet sauvignon iz vinske kleti Ferdinand, ki ga na blogu predstavljam drugič (prvo objavo lahko najdeš tukaj). Tokrat letnik 2015. Po mojem mnenju vsebuje vse, kar ljubitelj žahtne kaplice pričakuje od svežega rdečega vina. Prepriča opojna aroma po svežih rdečih in tudi temnih sadežih, ki jo je v enaki meri čutiti tako na nosu kot v ustih. Pohvaliti je potrebno tudi uravnoteženost in strukturo. Tako kislinski kot taninski oprijem sta za slog vina dovolj bogata, da dajeta po eni strani vinu potrebno strukturo po drugi strani pa ne rušita ravnotežja in elegance.

Sorta: cabernet sauvignon
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 9,50 € (www.ferdinand.si)
Vinifikacija: Po 8-dnevni maceraciji vino do ustekleničenja zori v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne temno rdeče barve. Aroma je precej izražena, zelo sadna in sočna. Prevladujejo rdeči sadeži (višnje, češnje, maline), ki jih v ozadju spremljajo tudi temni sadeži (borovnice). V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, lepo uravnoteženo s sočno kislino, sveže in zelo sadno. Tako kot na nosu prevladujejo rdeči sadeži (češnje, maline, višnje in celo jagode). Tanini so mehki in jih je pričakovano manj, vendar jih je dovolj, da dajejo vinu strukturo. Odhod je srednje dolg, zelo saden in osvežilen.  

Na kratko: Čudovito saden in svež cabernet sauvignon. V svojem stilu na samem slovenskem vrhu. Toplo priporočam.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino lahko ponudimo k vsem vrstam rdečega mesa pa tudi k drobovini. Najboljše bi se ujelo z vratovino na žaru ali pa v pečici pečenem jagenjčku.

Potencial za staranje: Vino je na vrhuncu in ni primerno za staranje. Najboljše bo do konca leta 2018.

Do naslednjič ...

"Alba" Malvazija istarska - Matošević

Pozdravljen ljubitelj vina!

Po dveh zorjenih vinih iz istrske vinske kleti Matošević (chardonnay in malvazija) je zdaj na vrsto za predstavitev prišlo še tisto, ki se nedvomno prodaja najboljše in v največjih količinah - sveža (istrska) malvazija.

Čeprav vinu sortnosti nikakor ne moramo očitati, težko rečemo, da gre za popolnoma tipično istrsko malvazijo. Dva dejavnika, ki jo razlikujeta od drugih, sta zemlja oziroma terroir, kjer rastejo vinogradi, in način zorenja. 

Vinogradi se nahajajo precej v notranjosti Istre ob jezeru Butoniga, kjer prevladuje rjava prst in ne "terra rossa", ki je značilna za področja bližje zahodni obali Istre. V vinu se to čuti predvsem pri manj izraženi minerlanosti, saj je vsebnost mineralov v rjavi prsti praviloma manjša kot v rdeči prsti. 

Današnja malvazija nekaj časa zori na finih drožeh. Čeprav to še zdaleč ni nekaj posebnega, še vedno ni splošna praksa, da bi sveža istrska malvazija zorela na lastnih drožeh. V vinu se to odraža predvsem na teksturi, ki je že bolj kremasta, mogoče celo maslena. Vino je posledično bolj polno na telesu in tudi bolj kompleksno.

Sorta: malvazija (istrska)
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Istra, Hrvaška
Cena: 64,98 kn - 8,77 € (www.vrutak.hr)
Vinifikacija: Vino 6 mesecev zori v inoks cisternah; od tega prve tri do štiri mesece na finih drožeh.

Opis vina:
Vino je manj intenzivne limonaste barve. Aroma je bolj diskretna, že kar razvita in sortna. Prepletajo se arome po zrelem koščičastem sadju (marelice, breskve), suhem belem cvetjem (akacija) in medu. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, uravnoteženo s prijetno kislino, malenkost kremaste teksture in nekoliko manj mineralno, kot je običajno pri hrvaških istrskih malvazijah. Deluje bolj izdelano in ne igra toliko na prvo žogo, kot je to običajno prvi svežih malvazijah. V ustih prevladujejo citrusi (limona) in suho belo cvetje, v ozadju je čutiti še koščičasto sadje in med. Celoto nekoliko moti rahla grenkoba. Odhod je srednje dolg in osvežilen.

Na kratko: Nekoliko resnejši in bolj izdelan stil istrske malvazije. Posebna, a dobro izpeljana.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Malvazija se izredno dobro ujema s tradicionalnimi jedmi Istre, naj gre za morsko hrano ali jedi s tartufi. Današnjo bi zaradi njene masleno-kremaste teksture raje postregel prav k istrskim fužem s tartufi.

Potencial za staranje: Vino je že na vrhuncu in četudi gre za bolj izdelano malvazijo, bo le-ta po mojem mnenju najboljša le še do leta 2018.

Do naslednjič ...

Meum - Modri pinot

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vinska klet Meum je pravi novinec na slovenski vinski sceni. Vendar pa tega ne moremo reči o ljudeh, ki stojijo za njeno ustanovitvijo. Gospod Jure Brumec je bil namreč enolog v vinski kleti Sanctum (njiova vina, ki so predstavljena na blogu lahko najdeš tukaj) in se je podpisal na marsikatero odlično vino. Lansko leto sta z ženo objavila, da gresta "na svoje". Simbolično sta poimenovala tudi njuno vinsko klet - Meum, ki v latinščini pomeni moje.

V vinski kleti za zdaj pridelujejo pet različnih vin: traminec, rose, manj zorjen chardonnay, bolj zorjen chardonnay "resreva" in današnje vino - modri pinot. Vsa vina (tudi traminec) so suha. Za pričakovati je, da bo tudi modri pinot ob najboljših letnikih dobil "reserva" različico.

Sorta: modri pinot
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Štajerska, Slovenija
Cena: 15,00 € (https://vinoo.co/meumwinery)
Vinifikacija: Natančnejših podatkov ni. Vino je eno leto ali celo več zorelo v hrastovih sodih.

Opis vina:
Barva je manj intenzivno rubinasta z že precej opaznimi granatnimi odtenki. Aroma je izražena, nedvomno sortna in že precej razvita. Mogoče malenkost preostra. Prevladujejo arome po rdečih sadežih (češnje, višnje) in lesu oziroma kar dimu (podobno kot vonj po šoti pri viskijih). V ozadju najdemo še kavo in čokolado. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, kar toplo in z lepimi zrelimi kislinami. Sadnost (češnje in višnje) pride v ustih bolj v ospredje kot na nosu. V ozadju najdemo še note lesu (dim), čokolade in kave. Taninski oprijem je za sorto dovolj bogat in tanini so svilnati ter še ravno dovolj čvrsti. Odhod je daljši in saden.

Na kratko: Dober modri pinot, ki pa mu nekoliko zmanjka tako na strukturi kot tudi na eleganci. Pohvalno, delikatna sortnost je zelo lepo ohranjena.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino bi za spremembo ponudil k manj pikantnim mesnim (govedina ali piščanec) jedem iz azijske kuhinje; na primer piščančji chop suey ali govedina po mongolsko.

Potencial za staranje: Vino je po mojem mnenju že doseglo svoj vrhunec in se v steklenici ne bo več bistveno razvijalo. Priporočam, da se ga popije najkasneje do leta 2020.

Do naslednjič ...

Malvazija - Pasji rep

Pozdravljen ljubitelj vina!

Čeprav istrsko malvazijo največkrat povežemo z Istro, sorta zelo dobro uspeva tudi nekoliko dlje od morja. V Sloveniji jo najdemo v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših. Današnja prihaja iz znamenite lege v Zgornji Vipavski dolini - Pasji rep. Ime te lege pa nosi tudi vinska klet, v kateri so pridelali današnje vino. 

Omeniti je potrebno, da je pred nekaj leti prišlo do menjave generacije v kleti. Mladi oz. mlajša generacija pa vedno, kot je tudi prav, prinesejo s sabo nove poglede, načine dela in filozofijo. Tudi današnje vino - sortna malvazija je pravzaprav ena izmed novosti, ki jih v kleti zdaj ponujajo. Sicer so tudi v preteklosti vzgajali to sorto, vendar je šlo vso grozdje za pridelavo kletne bele zvrsti - belega Jebačina.

Današnja malvazija je posebna in samosvoja. Verjamem, da v kleti pravzaprav s to sorto še nekoliko eksperimentirajo in iščejo tisti stil, ki bi jih popolnoma zadovoljil. Zasnova je vsekakor dobra, saj lega omogoča dober razvoj grozdja. Tudi lapornata sestava tal se občuti kot lepa mineralnost v vinu. Pričakoval pa bi, da so pri svežem vinu sortne značilnosti vseeno bolj v ospredju.

Sorta: malvazija (istrska)
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 9,60 € (www.evino.si)
Vinifikacija: Vino je 8 mesecev zorelo na lastnih kvasovkah v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne limonaste barve. Aroma je srednje izražena, že precej razvita in nekoliko atipična za sorto. Prevladujejo zaznave po prezrelem tropskem sadju, v ozadju najdemo še arome, ki spominjajo na maslo, med in zelišča. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, podprto z zrelimi kislinami, nekoliko masleno in tudi mineralno. Tudi v ustih so zaznave bolj chardonnay-jevske. Prevladujejo zaznave po zrelih citrusih in tropskem sadju, v ozadju ju spremljajo med in karamela. Odhod je srednje dolg in maslen.

Na kratko: Nekoliko drugačen stil sveže malvazije, kjer sortnost ne igra glavne vloge. Dokaj kompleksna (za stil) in že precej razvita. Zanimiva.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino se mi zdi idealen partner za jedi s tartufi (npr. fuži s tartufi, piščančji medaljončki v tartufati, ...). Dobro pa bi se ujelo tudi z bolj zorjenimi siri.

Potencial za staranje: Vino je pripravljeno za pitje in je že doseglo svoj vrhunec. Ocenjujem, da bo na njem ostalo še do največ tri leta.

Do naslednjič ...

Bela Carolina - Jakončič (letnik 2012)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Od Velikega belega se selimo k Jakončiču in k njegovi paradni beli zvrsti - beli Carolini. Vina te linije so vedno sinonim za kvaliteto in so vinski kleti Jakončič prinesla že marsikatero visoko nagrado. Med drugim je prav to vino prejelo zlato medaljo na lanskem Decanter-ju, kjer je bilo ocenjeno na 95 točk. In tudi na letošnjem ocenjevanju tega tekmovanja je letnik 2013 tega vina posegel po istem odličju.

To je že tretja Bela Carolina, ki sem jo na blogu predstavil (povezavo na letnik 2010 najdeš tukaj, letnik 2011 pa tukaj). Pravzaprav je to prvo vino, ki se je na blogu pojavilo v treh različicah (različnih letnikih). Če zadnji letnik primerjam s prejšnjima, imam občutek, da je vino z vsakim letnikom nekoliko bolj izpopolnjeno. Letnik 2012 je bolj poln in kompleksnejši. Ob tem pa je zadržal tisto svežino in eleganco, ki je krasila vse predhodnike.

Sorte: 60% chardonnay, 35% rebula in 5% pikolit.
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 21,78 € (www.kozelj.si)
Vinifikacija: Po 48-urni hladni maceraciji vina zorijo ločeno na finih drožeh. Od tega le 20% chardonnay-ja zori v hrastovih sodih, ostalo v inoks cisternah. Po enem letu se vina pretočijo in združijo.

Opis vina:
Vino je manj intenzivne zlato-rumene barve. Aroma je nekoliko manj intenzivna, a kompleksna in široka. Prepletajo se vonjave suhega belega cvetja, zelišč, zrelih citrusov (limona, grenivka) in tropskih sadežev (ananas). V ozadju je čutiti še nežno not lesa in aromo vanilije. Toda šele v ustih vino pokaže vse svoje atribute. Je suho, izredno polnega telesa, uravnoteženo z zrelimi kislinami, mineralno in tudi malenkost masleno. Prevladujejo citrusi in tropski sadeži, oreščki in belo cvetje, v ozadju je vanilija in še kopico drugih zaznav, ki se razvijajo, ko vino vrtimo po ustih. Odhod je zelo dolg in presenetljivo osvežilen.

Na kratko: Slovenska bela zvrst, ki postavlja merila za ravnovesje med polnostjo in eleganco. Odlična - zame še boljša od prejšnjih dveh letnikov.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino bi najraje ponudil k morski hrani. Odlično se bi ujelo na primer s črno (sipino) rižoto, malce večjo belo ribo na žaru ali tuninim steakom. 

Potencial za staranje: Vino je že zdaj pripravljeno za pitje, ampak ima še vedno nekaj potenciala za razvoj v steklenici. Mirne duše ga lahko pustimo v kleti še dobrih pet let.

Do naslednjič ...