Cabernet sauvignon "reserve" - Dolfo

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vinska klet Dolfo se nahaja v vasici Ceglo v Goriških Brdih. V kleti pridelujejo dve liniji vin: osnovno in donegovano. V slednjo spada tudi današnji cabernet sauvignon "reserva".

Današnje vino v največji meri definira dolgo zorenje v različnih lesenih sodih. Pri slednjem se lahko zgodi, da arome, ki jih vino pridobi z zorenjem v lesu, popolnoma prevladujejo nad primarnimi aromami, ki jih vino pridobi iz grozdja. Takšna vina delujejo težko in nepitno. Prav tako pa dolgo zorenje pusti svoj pečat tudi na sami barvi vina, ki običajno prehaja v opečnato, v skrajnih primerih celo rjavkasto.

Toda potrebno je povedati, da je vinar svoje delo dobro opravil. V vinu je ostalo dovolj primarnih arom (četudi po zelo zrelem sadju), pravzaprav jih je glede na dolžino zorenja ostalo presenetljivo veliko. Tudi svežine je dovolj in zanimivo je, da vino kljub starosti in dolgem zorenju v lesenih sodih še vedno ni na vrhuncu.

Sorta: cabernet sauvignon
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14,5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 18,90 €
Vinifkacija in zorenje: Po 16-dnevni maceraciji je vino najprej tri leta zorelo v barkih sodčkih in nato eno leto v velikih hrastovih sodih. Preden je prišlo na trg, je še eno leto zorelo v steklenici.

Opis vina:
Vino je temno rdeče barve z opaznimi opečnatimi odtenki. Aroma je izražena, zrela in globoka. Zaradi dolgega zorenja v sodih je čutiti odmik od sortnosti. Prevladujejo arome zrelih rdečih (maline, češnje) in črnih (robidnice, črni ribez) sadežev, v ozadju je čutiti les, cedrovino in čokolado. V ustih je vino suho, polnega telesa, gosto, krepko in precej toplo. Toda ima dovolj svežine, da ne deluje težko. V ustih prevladujejo prezreli rdeči in črni sadeži pred čokolado in lesom ter cedrovino. Taninski oprijem je širok in tanini potrebujejo še nekaj časa, da se bodo omehčali. Odhod je daljši, topel in malenkost pogreni.

Na kratko: Lep primerek bolj zorjenega stila cabernet sauvignona, ki pa potrebuje še nekoliko časa, da se bo omehčal in postal bolj uravnotežen.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino je zelo primerno za spajanje s hrano, še posebej z rdečim mesom. Zaradi topline (občutka alkohola) v vinu bi se izogibal pikantnim jedem, ki ta občutek poudarijo. Je pa res, da je nekaterim ta poudarjena toplina všeč.  

Potencial za staranje: Čeprav je od letnika 2009 preteklo že 8 let, je to vino še vedno mlado in po mojem mnenju potrebuje še kakšno leto, da bo na vrhuncu. Če ga odpirate zdaj, priporočam, da zraven jeste mastno hrano, ki bo omilila občutek trpkosti. 

Do naslednjič ...

Rose vom Stein - Prieler

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vse bolj se približuje poletje, čas ko rose-ji postanejo zelo zaželeni. Kaj ljubitelji vin od pravega rose-ja pričakujemo? Predvsem na nosu izraženo sadno aromo, v ustih pa svežino, živahno kislino in prav tako poudarjeno sadnost. Zavedamo se, da v tem stilu ni presežkov v smislu globine ali širine. Vseeno pa je lepo, če najdemo kakšnega, ki nam ponudi nekaj več kot ostali. 

Današnji rose prihaja iz avstrijske vinske pokrajine Burgenland, ki se nahaja na vzhodu države, na meji z Madžarsko. Tukaj pridelujejo najboljša avstrijska rdeča vina in tudi odlična predikatna vina. Med kvalitetnimi posajenimi rdečimi sortami prednjačita modra frankinja (nem. "blaufränkisch") in merlot. Zato ni slučajno, da je današnji rose zvrst teh dveh sort.

Vino nosi ime vom Stein, kar dobesedno pomeni "iz kamna". Poimenovano je po delu imena hriba, na katerem leži vinograd. Zelo primerno pa je tudi zato, ker je vino izredno mineralno. In prav ta izrazita mineralnost daje vinu dodatno svežino in širino. S tem ga dvigne nad večino rose-jev, ki so zgolj povprečne kvalitete.

Sorta: modra frankinja in merlot
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Burgenland (Gradiščanska), Avstrija
Cena: 10,35 € (www.weinco.at)
Vinifikacija: Vino je do ustekleničenja zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne čebulne barve z odtenki barve lososa. Aroma je takšna, kot jo pri rose-ju pričakujemo: izražena in sadna. Prepletajo se arome rdečih (malina in jagoda) in tropskih sadežev (grenivka, agrumi). V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, uravnoteženo z živahno kislino, presenetljivo mineralno in z drobnimi redkimi mehurčki CO2. V ustih prevladujejo rdeči sadeži, v ozadju pa najdemo tudi note citrusov (grenivka in celo limona). Odhod je daljši, saden in zelo osvežilen.

Na kratko: Odličen rose, ki se resno spogleduje z vrhom glede na to, kaj lahko od tega stila vina pričakujemo. Priporočam.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino je lahko odličen aperitiv in se zelo prileže v vročih poletnih dneh. Ponudimo ga k lažjim jedem, kot so na primer razne poletne solate.

Potencial za staranje: Rose-ji v veliki večini niso namenjeni za daljše zorenje v steklenicah. Tudi današnji v tem pogledu ni nobena izjema. Najboljši je prvi dve leti po prihodu na trg.

Do naslednjič ...

Portugalska (2. del) - Osrednja Portugalska

Pozdravljen ljubitelj vina!

"Uvodno objavo o najinem potovanju po Portugalski lahko najdeš tukaj."

Kot sem že v uvodu napisal, je moč na Portugalskem videti in doživeti veliko. Poleg tega država ni tako ogromna, kot sta na primer Italija ali Španija. Vseeno pa severneje od Aveira nisva šla. V dveh objavah bom skušal na kratko opisati najino pot in znamenitosti, ki se jih po mojem mnenju res splača pogledati. Mogoče bo kakšnega bralca obisk te dežele tako zamikal, kot je vsa ta leta mikal mene.

Da pa ne bi bili prikrajšani ljubitelji vin, bom na koncu obeh objav opisal še stil oziroma sorto vina značilno za Portugalsko. Dodal bom tudi namig, katerega se splača izbrati.

Na Portugalsko sva prišli z letalom; Dunaj -> Faro. Po pristanku sva z najetim avtom svojo pot nadaljevala proti severu, v mestece Tomar.

Samostana v Tomarju in Batalhi

Glavni vhod v samostan Kristusovega reda

Tomar je čudovito srednjeveško mestece, katerega straži z mogočnim obzidjem ograjen samostan Kristusovega reda. Njegova zgodovina je tesno povezana z redom Templarjev. Slednji je poseben, saj so bili njegovi pripadniki menihi in vojaki (vitezi) obenem. Svoje borilne sposobnosti so med drugim uporabili tudi zato, da so pomagali Portugalsko obraniti pred napadi Mavrov. Red se je po tem, ko ga je papež razpustil in prepovedal, na povabilo portugalskega kralja zaradi zaslug pri bojevanju proti Mavrom ustalil prav v Tomarju. Kraljev pogoj je bil le, da se tudi uradno preimenuje - tako je nastal Jezusov red (ang. Order of Christ).

Samostan v Batahli

Samostan v Batahli ima nekoliko drugačno zgodovino. Postavljen je bil po odločilni zmagi Portugalcev proti Kastiljski vojski. Oba samostana in še tisti v Alcobaci so odlični primeri pozne gotske arhitekture na Portugalskem. Ta stil je tako poseben, da si je prislužil prav poseben naziv - Manueline. Zanj je značilna velika pozornost tudi do najmanjših detajlov.  

Aveiro

Glavna turistična atrakcija je tudi v Aveiru vožnja s ladjicami

Portugalske Benetke, kot Aveiro opisujejo v mnogih vodičih, so se izkazale za veliko razočaranje. Tradicionalna in moderna arhitektura se v centru mesta prav tepeta med seboj. Edini razlog, zaradi katerega vam obisk mesta priporočam, je morska hrana. Aveiro je namreč raj za ljubitelje morske hrane. Restavracije ponujajo vse, kar si lahko človek zaželi in še več: jegulje, razne rake in rakce, več vrst školjk in nešteto vrst rib (manjših in večjih ter belih in modrih).

Obidos

Čudovito srednjeveško mestece, ki je v celoti obkroženo z visokim obzidjem, po katerem se lahko obiskovalci zastonj in mirne duše sprehajajo. Znotraj tega kraljujejo bele hišice, ki so polne raznoraznih trgovinic in gostiln. Na koncu mesteca je tudi grad, ki so ga preuredili v hotel (na Portugalskem gradovom, ki so preurejeni v hotele pravijo "posada"). A žal so za nas navadne smrtnike cene nočitev praktično nedosegljive.

Srednjeveško mestece Obidos ob mraku

Naravni rezervat Berlengas

Rezervat sestavljajo otoki dobrih 10 kilometrov zahodno od mesta Peniche, od koder vsak dan na glavni otok peljejo turistične ladjice. V primeru obiska vam toplo priporočam, da ladjico rezervirate vnaprej. Število obiskovalcev na dan je omejeno in zanimanje je zelo veliko.

Najbolj znana in največkrat fotografirana stvar na glavnem otoku je zagotovo trdnjava São João Baptista. Portugalska vojska jo je zgradila, da bi obalo države zavarovala pred napadi piratov. Do trdnjave je moč priti le po ozki poti sestavljeni iz kamnitih mostov. Na otoku je več možnosti prenočitev, toda najboljša po mojem mnenju je ravno v trdnjavi, v kateri se danes nahaja hostel.

Trdnjava São João Baptista v naravnem rezervatu Berlengas

Ker je otok sredi Atlantskega oceana, se temperatura morja le redko dvigne nad 18 stopinj Celzija. Vseeno pa človek ob tako edinstvenem ambientu in vročini pozabi na nizko temperaturo morja.    

Alvarinho (špa. albariño)

Alvarinho je sorta grozdja, ki najboljše uspeva na severu Portugalske (pokrajina Monção znotraj večje vinske pokrajine Vinho Verde) in v severozahodu Španije (pokrajina Rias Baixas). Sem naj bi jo prinesli francoski menihi v 12. stoletju. Njegovo ime "alba-riño" dobesedno pomeni "belo (vino) iz Porenja".

Vino iz alvarinha je po svojih lastnostih popolnoma atipično za sredozemske države in je bolj podobno vinom, ki so značilna za hladnejša podnebja. Toda potrebno je vedeti, da je na severu Portugalske in severozahodu Španije oceansko podnebje. To pomeni, da je tukaj veliko padavin in da so poletja manj vroča. Tako najdemo podobnosti predvsem z renskim rizlingom in v Sloveniji manj poznanim viognier-jem. Običajno prevladujejo arome koščičastega sadja (breskev, marelic), medtem ko so mineralne note bolj subtilne kot pri renskem rizlingu. Značilna je tudi višja in zrela kislina, ki angažira celotno ustno votlino (ang. "mouth-coating"). Zaradi svojih lastnosti je alvarinho odličen spremljevalec morske hrane.

Tekom najinega potovanja sva poizkusila nekaj vin te sorte. Zagotovo ne vseh, a ko je beseda v vinskih barih in vinotekah tekla o kvaliteti (in o razmerju med kvaliteto in ceno), smo vedno znova prišli do istega vina (spodaj na sliki). Če ga boste imeli možnost poizkusiti, vam ga toplo priporočam.

Alvarinho iz vinske kleti Palacio da Brejoeira

Do naslednjič ...

Portugalska (1. del) - Uvod

Pozdravljen ljubitelj vina!

"Do naslednje objave o Portugalski lahko prideš tako, da klikneš sem." 

Kolaž (iz leve proti desni): Stolp Belem, samostan v Batalhi, Convento do Carmo, Plaia de Marinha

Portugalsko sem si od nekdaj želel obiskati in lani avgusta sem svojo željo končno izpolnil. S svojo burno, bogato in razvejano zgodovino je po mojem mnenju ena najbolj zanimivih evropskih držav. Razlogov za to je veliko, tukaj jih bom naštel le nekaj:

• Portugalska je bila več stoletij pomorska velesila. Financirali so številne odprave, za katere so pluli tudi Ferdinand Magellan, Amerigo Vespucci in Vasco da Gama. Osvajanja in širjenje trgovine pa je pomenilo, da so bili Portugalci zelo bogat narod. 
• Mavri so tako kot v Španiji tudi tukaj pustili ogromen vpliv. To je predvsem videti oziroma čutiti v njihovi arhitekturi.
• Lizbono je leta 1755 prizadel uničujoč potres, za katerega seizmologi ocenjujejo magnitudo med 8.5 in 9.0 po Richterjevi lestvici.
• Na portugalsko zahodno obalo med mestoma Peniche in Nazare se vsako zimo preselijo najboljši surferji na svetu. Unikatno morsko dno omogoča, da se tam razvijejo eni izmed največjih valov nas svetu, ki so visoki tudi do 30 metrov (posnetek si lahko ogledate tukaj).
• Plaže na južnem delu države veljajo za ene izmed najspektakularnejših v Evropi.
• Pod zaščito Unesco je skupno kar 15 znamenitosti (od tega jih 14 spada med kulturno dediščino in ena med naravno dediščino). Trenutno je na seznamu znamenitosti, o katerih Unesco premišljuje, da bi jih vključil pod svojo zaščito še 25 znamenitosti.

Grad in grajsko obzidje nad Lizbono (pogled iz Campa)

Ne smemo pa zanemariti pomembnosti in zanimivosti Portugalske v vinskem svetu. Zagotovo v veliki meri zaradi alkoholiziranih vin; portovca in madeire. Toda to ni vse. Tako kot v Grčiji se je namreč tudi na Portugalskem v vinogradih obdržalo veliko avtohtonih sort, ki ne rastejo nikjer drugje na svetu. Še posebej to velja za dolino reke Duoro, kjer raste grozdje za pridelavo portovca in od koder prihajajo najboljša portugalska rdeča vina. Tako portovci kot tudi rdeča vina so v večini primerov pridelana iz ene ali več sort grozdja: touriga nacional, touriga franca, tinta roriz (v Španiji tempranillo), tinta cão in tinta barroca.

Seveda je globalizacija poskrbela za to, da so se začele na Portugalskem pridelovati tudi vina iz najbolj razširjenih mednarodnih sort (chardonnay, syrah, cabernet sauvignon, ... ). Največji delež vinogradov najdemo na jugu Portugalske, v pokrajinah Alentejo, Algarve in v okolici Lizbone.

Portugalske vinske pokrajine (Slika je iz spletne strani winefolly.com)

Poznajo oziroma priznavajo na Portugalskem še eno barvo vina - zeleno (port. "verde"). Prav v vseh restavracijah, kjer sva z ženo jedla, so vina glede na barve razdeljena na zelena, bela, rose in rdeča. T.i. zelena vina prihajajo iz pokrajine Vinho verde (dobesedni prevod zeleno vino), ki se nahaja na skrajnem severu Portugalske v pokrajini Minho. Večina teh vin ima visoke kisline in zelo nizke alkoholne stopnje (tudi pod 10% je popolnoma normalno) ter se preverjeno dobro ujemajo z morsko hrano. Čeprav je večina kvečjemu povprečne kvalitete, obstajajo tudi vrhunska. Le-ta so večinoma iz sorte alvarinho (v Španiji mu pravijo albariño).

Do naslednjič ...

Brunello di Montalcino - Castiglion del Bosco

Pozdravljen ljubitelj vina!

Večkrat sem že omenil, da se lahko kvaliteta vina glede na letnik bistveno razlikuje. Zagotovo lahko vešč vinar z znanjem, izkušnjami in pridnim delom v vinogradu tudi v povprečnih letnikih pridela vrhunsko vino, toda le ob izjemnih letnikih lahko pridela izjemno vino. Izjemni letniki, ko so vremenske razmere za zorenje grozdja optimalne, so zelo redki. Povprečno se zgodijo le enkrat do dvakrat na deset let. Ni pa nujno, da so za različne sorte grozdja in stile vina, optimalni vremenski pogoji enaki.

Letnik 2010 je bil v Sloveniji zelo slab. Vseeno je peščici vinarjem mojstrsko uspelo zadržati kvaliteto svojih vin na visokem nivoju. Čisto drugače je bil ta letnik klasificiran pri naših zahodnih sosedih, kjer velja za enega najboljši v zgodovini za rdeča vina. Predvsem so bili pogoji optimalni za dve najbolj kvalitetni D.O.C.G zaščiteni vini, Barolo in Brunello di Montalcino. Prav slednjega sem zaman iskal v enotekah, ko smo bili med novoletnimi prazniki v Firencah. Srečo sem imel šele v zadnji, ki je bila precej odmaknjena od najbolj znanih firenških znamenitosti. Letnik 2010 so imeli samo še to buteljko.

Pomena letnika na kvaliteto vino se v Sloveniji bolj slabo zavedamo, oziroma jo slabo oglašujemo. Tako pivci kot tudi pridelovalci. V Italiji, Franciji, na Portugalskem in še kje drugje je zgodba popolnoma drugačna. Vin iz najboljših letnikov zmanjka zelo hitro. Običajno tako vinarji kot tudi prodajalci za njih zahtevajo višjo ceno. Obratno pa velja za slabše letnike. Cena končnega izdelka je torej določena tudi glede na kvaliteto letnika, kljub temu da vinar ob slabših letnikih v pridelavo vina vloži več dela in konec koncev tudi več denarja.

Sorta: sangiovese (grosso)
Letnik: 2010
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Poreklo: Toskana, Italija
Cena: cca. 40,0 €
Vinifikacija: Po 18-dnevni maceraciji je vino 24 mesecev zorelo v sodih iz francoskega hrasta.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne temno rdeče barve z opaznimi granatnimi odtenki. Aroma je izražena, kompleksa in globoka. V ospredju so vonjave usnja, rdečih gozdnih sadežev (višnje in češnje), ki jih spremljajo vonjave po tobaku, mentolu, vijolic in tartufov. Lesna nota je nežna in lepo integrirana. V ustih je vino suho, polnega telesa, gosto, presenetljivo mineralno in uravnoteženo z lepimi zrelimi kislinami. Prevladujejo rdeči sadeži (višnje in češnje) in usnje, ki jih dopolnjujejo note mentola, lesa, vijolic in tobaka. Taninski oprijem je dovolj širok in tanini so žametni ter dajejo vinu strukturo. Odhod je zelo dolg, kompleksen in osuši usta.

Na kratko: Kompleksen in poln brunello, ki ga krasi lepa svežina. Eden najboljših, kar sem jih poizkusil.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Brunello je tradicionalno odličen spremljevalec sočnih steakov iz žara. Tega pa ni težko popiti tudi brez spremljave hrane.

Potencial za staranje: Brunello je zelo trpežno vino, ki se lahko v steklenici razvija tudi več kot 20 let. Toda življenjska doba tega bo nekoliko krajša, saj je po mojem mnenju že doseglo vrhunec ali pa je zelo blizu. Ocenjujem, da bi ga bilo dobro popiti vsaj do leta 2022.

Do naslednjič ...