2 x 7 najboljših v letu 2016

Pozdravljen ljubitelj vina!

Leto se počasi, a vztrajno bliža koncu. Zaradi tega sva z ženo na podoben način kot lani (najin lanski izbor si lahko ogledaš tukaj) sestavila vsak svoj seznam najljubših sedmih vin, ki sva jih poizkusila v letu 2016. Svojo izbiro sva, tako kot lani, omejila le na vina, ki sem jih na blogu predstavil. Nastala sta dva seznama (urejena v abecednem vrsten redu) z 11-imi različnimi vini.

Namig: S klikom na vino se odpre nov zavihek s predstavitvijo vina.

Ženin izbor:

• Chardonnay "bosc", Piro, letnik 2011, Goriška Brda, Slovenija
• "Cuvee 107", Sauska, letnik 2012, Tokaj, Madžarska
• Malvazija, Sutor, letnik 2012, Vipavska dolina, Slovenija
• Malvazija "istarska", Coronica, letnik 2015, Istra, Hrvaška
• Rosso di Montalcino, Tenuta Fanti, letnik 2013, Toskana, Italija
• Sauvignon "Breg", Marof, letnik 2013, Prekmurje, Slovenija
• "Stara brajda" (bela), Ščurek, letnik 2011, Goriška Brda, Slovenija

Moj izbor:

• "Akord" (magnum), Šturm, letnik 2005, Bela krajina, Slovenija
• "Augustus", Zanut, letnik 2008, Goriška Brda, Slovenija
• Bela "Carolina", Jakončič, letnik 2011, Goriška Brda, Slovenija
• Chardonnay "bosc", Piro, letnik 2011, Goriška Brda, Slovenija
• "Cuvee 107", Sauska, letnik 2012, Tokaj, Madžarska
• "Il Bosco", Tenimenti D'Alessandro, letnik 2008, Toskana, Italija
• "Stara brajda" (bela), Ščurek, letnik 2011, Goriška Brda, Slovenija

Tudi letos je bil izbor zelo težak. Saj sva morala izmed 80-ih vin izbrati le sedem najboljših. 

Želim vam lepe praznike in uspešno ter dobrega vina polno novo leto!

Do naslednjič ...

Chardonnay "bosc" - Piro (letnik 2014)

Pozdravljen ljubitelj vin!

Bil sem kar precej presenečen, ko sem izvedel, da so v vinski kleti Piro chardonnay najvišje linije pridelali tudi v nesrečnem letniku 2014. Zanimivo je predvsem zaradi tega, ker jim ga v letih 2012 in 2013 (ki sta bila boljša letnika) ni uspelo pridelati.

Na blogu sem že prestavil chardonnay "bosc", in sicer letnik 2011 (povezavo na objavo lahko najdeš tukaj). Vsekakor je zelo zanimiva primerjava med tema vinoma, ki sta bila pravzaprav pridelana v dveh ekstremnih letnikih. Leto 2011 je bilo ekstremno vroče in suho, medtem ko je bil leto 2014 mokro in posledično tudi hladnejše. Zaradi tega sta si vina precej različna, čeprav je razpoznavni slog kleti pri obeh enak. Predvsem je opazna razlika v stopnji alkohola (letnik 2011 je imel kar 16.0% alkohola, medtem ko ima letnik 2014 "le" 13.5%) in v občutno višjih kislinah, ki jih ima letnik 2014. Seveda pa je subtilne razlike opaziti tudi v drugih lastnostih.

Sorta: chardonnay
Letnik: 2014
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 15,00 € (v kleti)
Vinifikacija: Na žalost podatkov ni. Skoraj zagotovo je bila opravljena malolaktična fermentacija in vino je do ustekleničenja zorelo v 225l-skih barik sodčkih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlate barve. Aroma je bolj diskretna in zrela, prevladujejo arome vanilije, masla in medu ter lesa, v ozadju vonjamo tudi zrele tropske sadeže. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, toplo, precej masleno in z zrelo, a za ta stil vina, preveč izraženo kislino (posledica deževnega letnika). Tudi v ustih prevladujejo pretežno terciarne arome (vanilija, med, les), ki jih spremljajo arome tropskih sadežev in citrusev. Odhod je srednje dolg, topel in malenkost pogreni.

Na kratko: Všečen chardonnay v slogu kleti Piro, ki pa ne more ubežati dejstvu, da je bil letnik nenaklonjen pridelavi vrhunskih vin. Letnik 2011 je precej boljši.

Ocena (nov način ocenjevanja je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino bi najraje ponudil k ne pikantnim jedem srednje intenzivnega okusa. Zelo dobro bi se ujel s srednje zorjenimi siri, lahko tudi dimljenimi.

Do naslednjič ...

Modri pinot "prestige" - Sanctum

Pozdravljen ljubitelj vina!

Modri pinot je sorta grozdja, ki od ljubitelja vin zahteva več razumevanja in spoštovanja, kot ostale mednarodne rdeče sorte (cabernet sauvignon, merlot, syrah, ...). O razlogu zakaj, sem veliko napisal, ko sem nazadnje predstavljal enega izmed slovenskih modrih pinotov (povezavo na objavo lahko najdeš tukaj).

V Sloveniji sorta uspeva prav v vseh vinorodnih okoliših in prav v vseh obstajajo vinske kleti, ki znajo ravnati z njo. Na Štajerskem je prav vinska klet Sanctum ena izmed tistih, ki modri pinot najbolje razume. Na žalost pa so se v kleti pred kratkim razšli z glavnim enologom (g. Jurijem Brumcem), ki se je odločil za samostojno pot (pred kratkim je odprl vinsko klet Meum, a o tem kdaj drugič). Ta dogodek zagotovo prinaša nekaj negotovosti, kakšna bodo Sanctumova vina v prihodnosti. Dejstvo je, da vino najbolj zaznamujeta prav enolog in njegova filozofija pridelovanja vina.

Raje se vrnimo k vinu ... Gre za modri pinot iz prestižnejše linije (linije "prestige") v vinski kleti Sanctum. Po mojem mnenju gre za enega najboljših vin te sorte, ki jih pridelujejo pri nas. Vinarju je namreč uspelo odlično ohraniti delikaten sortni aromatični profil in karakter ter ga v z delom v kleti izključno oplemenititi in poglobiti. In čeprav je razvojna krivulja modrega pinota krajša od ostalih rdečih sort, temu manjka vsaj še kakšno leto, da bo dosegel svoj vrh. Zagotovo pa ima pravo zasnovo, da bo tam zdržal vsaj pet let.

Sorta: modri pinot
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Štajerska, Slovenija
Cena: 25 € (v kleti)
Vinifikacija: Vino do ustekleničenja zori v barik sodčkih.

Opis vina:
Vino je sortno manj intenzivne rubinasto-rdeče barve. Aroma je izražena, opojna in sortna. Prepletajo se arome rdečih sadežev (češnje, gozdne jagode, rdeči ribez, brusnice), zelišč in temne čokolade. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, z lepimi zrelimi kislinami, ki dajejo vinu hrbtenico. Prevladujejo rdeči sadeži (predvsem češnje, maline in gozdne jagode) in čokolada. Taninov je za sorto kar precej. Le-ti so svilnati, a še malenkost grobi. Dejstvo je, da je vino še mlado in potrebuje še kakšno leto, da bo na vrhuncu. Odhod je daljši, saden in osvežilen.

Na kratko: Odličen, eleganten modri pinot iz Štajerske, ki pa bo najboljši čez kakšno leto ali dve. Za moj okus eden izmed petih najboljših iz Slovenije.

Ocena (nov način ocenjevanja je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vina takega stila se najbolje ujamejo z manj mastno hrano ne preveč intenzivnega okusa. Sam bi ga najraje ponudil k pečenemu zajcu s provansalskimi začimbami.

Do naslednjič ... 

Obvestilo: Nov način ocenjevanja

Pozdravljen ljubitelj vina!

Skoraj 15 mesecev je od tega, ko sem se odločil, da bom na blogu numerično ocenjeval vina. Od takrat sem ocenil že kar nekaj vin, pri čemer je postalo jasno, da mi zdajšnja lestvica ne nudi dovolj velikega razpona. Problem je nastal, ker je večina vin, ki jih na blogu predstavim, nadpovprečne kvalitete in so zato ocenjena nekje od 3 in pol do 4 in pol zvezdice. Da bom lahko vina glede na kvaliteto med seboj bolje razlikoval, sem se odločil, da bom od zdaj naprej uporabljal 20 točkovno lestvico - podobno, kot jo za ocenjevanje vin sestavila spoštovana vinska kritičarka ga. Jancis Robinson.

Oceno skupaj z njenim pomenom sem spodaj tudi opisno definiral:

• 20 točk: izjemno vino, ki zadovolji tudi vse moje subjektivne preference.
• 19 točk: čudovito vino, ki postavlja merilo za kompleksnost, eleganco, polnost in uravnoteženost drugim vinom.
• 18 točk: odlično vino, ki je referenčen primer bodisi stila bodisi sorte.
• 17 točk: karakterno vino, ki spada med najboljše primerke svojega stila oz. sorte.
• 16 točk: zelo dobro vino, ki bi ga brez zadržkov priporočil vsakomur.
• 15 točk: dobro zasnovano vino, ki je lepo pitno oz. ima svoj šarm.
• 14 točk: korektno vino, brez napak ampak tudi brez posebnih vrlin.
• 13 točk: vino brez napake, ki je pusto in nezanimivo.
• 12 točk: neuravnoteženo vino.
• 11 točk: vino z napako (starikavo vino, preveč žvepla, preveč reduktivno, bekser, ...).

Opomba: Čeprav štejemo tudi vonj po zamašku kot vinsko napako, takšnih vin ne bom ocenjeval, saj je okoli 3% takšnih napak neka splošno sprejemljiva meja. Poleg tega pa je ta napaka velikokrat omejena na posamezno steklenico in le redkokdaj na celo serijo.

Do naslednjič ...

Chardonnay - Kupljen

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vinska klet Kupljen je zagotovo ena najbolj markantnih na Štajerskem. Da vinska klet doseže takšen status, je potrebno leta in leta konstantno pridelovati kvalitetna vina. Za to je bil v največji meri zaslužen g. Jože Kupljen, ki pa je na žalost preminil ob koncu lanskoletne trgatve. Nasledil ga je njegov sin g. Samo Kupljen. Pred slednjim pa je težka naloga, saj ljubitelji vin od te kleti še naprej pričakujemo veliko.

Sledila je reorganizacija prodajnega programa. V kleti zdaj polnijo dve liniji vin: osnovno (spadajo vina, pri katerih je poudarek na sorti) in premijsko (vina pridelana iz skrbno selekcioniranega grozdja). Prav tako pa so pomladili tudi etiketo. Obe spremembi sta bili zagotovo potrebni in sta zato dobrodošli.

Za današnje vino bi lahko rekli, da je referenčen primer tipičnega štajerskega svežega chardonnay-ja. Prevladujejo arome značilne za nekoliko hladnejša podnebja (jabolka, citrusi), odlikuje ga lepa svežina ter izrazita mineralnost. Vseeno pa je ob rahlem povečanju temperature vina moč začutiti tudi toploto letnika 2015.

Sorta: chardonnay
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Štajerska, Slovenija
Cena: 9,00 €
Vinifikacija: Vino je do ustekleničenja zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je manj intenzivne limonaste barve z rahlimi zelenimi odtenki. Aroma je kar izražena, mladostna in deluje sveže. Prevladujejo predvsem jabolka (rdeča in zelena) ter citrusi, v ozadju je čutiti tudi mineralno noto. V ustih je vino suho, s prijetno kislino, srednje polnega telesa, zelo mineralno in z obilico mehurčkov CO2. Ob dvigu temperature vina je diskretno čutiti toplino letnika. V ustih prevladujejo citrusi (predvsem limona in grenivka) pred jabolki. Odhod je srednje dolg in zelo osvežilen.

Na kratko: Izrazito svež chardonnay z lepo mineralno noto. Aromatični profil je značilen za bolj hladno podnebje, katerega ima Štajerska. 

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino ne potrebuje spremljave hrane. Postregel bi ga k ocvrtim jedem (npr.: ocvrt piščanec) ali pa k jedem z gobami (npr.: rižota z jurčki).

Do naslednjič ...

"Anima" barrique - Matošević

Pozdravljen ljubitelj vina!

Chardonnay v Istri, bodisi slovenskem bodisi hrvaškem delu, ne uspeva ravno dobro. Pravzaprav se sploh ne spomnim, da bi kdaj (pred današnjim vinom) sploh poizkusil kakšen istrski chardonnay. Očitno sorti istrski terroir ne ustreza najbolj.

Za razliko od večine vinogradov na hrvaškem delu Istre, ki so bližje morju in na rdeči prsti, so Matoševićevi vinogradi v središču Istre ob jezeru Butoniga na rjavi prsti. Zelo verjetno je, da ravno zaradi tamkajšnje mikroklime in terroir-ja, chardonnay uspeva boljše, kot drugje v Istri. Terroir je čuti tudi v vinu, saj ima le-to v sebi tisto tipično istrsko minerlanost, ki je odlika prave istrske malvazije.

Sorta: chardonnay
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Cena: 100 kun (cca. 13,25 €)
Poreklo: Istra, Hrvaška
Vinifikacija: Točnih podatkov žal ni. Vino je zagotovo dalj časa zorelo v barik sodčkih.

Opis vina:
Vino je presenetljivo svetle, srednje intenzivne slamnate barve. Aroma je bolj diskretna, že precej razvita, z zelo izraženo lesno noto, ki jo spremljajo vonjave po tropskem sadju, prekajenem mesu ter tobaku. V ustih je vino suho, uravnoteženo, srednje polnega telesa, kar toplo (glede na zgolj 13% alkohola), malenkost mineralno in tudi masleno. V ustih je še bolj kompleksno; poleg tropskih sadežev, tobaka in lesa, je moč okusiti še kavo in vanilijo. Za belo vino je občutiti kar nekaj taninov, ki pa so mehki. Odhod je kar dolg, vendar v ustih pusti nekoliko grenak pookus.  

Na kratko: Zanimiv, kompleksen chardonnay, ki je v sebi obdržal pristni istrski karakter (svežina in mineralnost). Les za moj okus nekoliko preveč dominira, še posebej je to čutiti pri odhodu.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi lahko zaradi svežine in mineralnosti ponudili k bolj mastnim ribam, čudovito pa bi se ujel tudi z istrskimi fuži s tartufi.

Do naslednjič ...

Sara - Boris Lisjak

Pozdravljen ljubitelj vina!

Sara je zagotovo ena najbolj znanih rdečih zvrsti na slovenskem trgu. Pohvali se lahko s petimi naslovi šampiona. Zadnjega izmed teh je prejel še vedno aktualni letnik 2007 letos na Radgonskem sejmu Vino Slovenija.

Gre za zvrst cabernet sauvignona, merlota in refoška (terana). Posebnost tega vina je, da v različnih lesenih sodih zori kar pet let. Tako dolgi časi zorenja so značilni predvsem za Španijo, natančneje Riojo, kjer je za "reservo" predpisan minimalen čas zorenja 48 mesecev. V Sloveniji pa je takšen način kletarjenja bolj izjema kot pravilo.

Kaj pričakovati od takega vina? Zagotovo bodo zaradi dolgega zorenja v lesenih sodih primarne arome (predvsem sadje) potisnjene v ozadje. Poleg njih pa bo vino izgubilo tudi druge mladostne kvalitete rdečega vina, kot so robati in čvrsti tanini ter visoka kislina. In čeprav se večini ljudi zdi to super, pa vino potrebuje tanine in kislino, da je strukturirano in da ni težko ter mrtvo. Problem pomanjkanja kislin v tem vinu je vinar spretno rešil s teranom, čigar kisline ostanejo dovolj klene tudi po petletnem zorenju v lesu.

Saro sem zdaj pil že nekajkrat ob različnih priložnostih. Ob priložnosti je ena na ena z Velikim rdečim (letnik 2006) bolj prepričala vse prisotne. Toda ob zadnji pa se mi je zazdelo, da vino počasi izgublja svojo moč. Problem takih vin je, da jim staranje v oksidativnih posodah precej skrajša življenjsko dobo.

Sorte: cabernet sauvignon, refošk (teran) in merlot
Letnik: 2007
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Kras, Slovenija
Cena: 25,62 €
Vinifikacija: Po 21-dnevni maceraciji vino najprej 12 mesecev zori v velikih sodih. Sledi dve leti zorenja v novih barikih in nato še tri leta zorenja v rabljenih barikih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne rubinaste barve. Aroma je srednje izražena, bogata in zelo razvita. Prevladujejo arome po lesu, temni čokoladi (malo tudi po pomaranči v čokoladi - jaffa keksi) in prekajenemu mesu, v ozadju je vonjati še zrele rdeče in črne gozdne sadeže. V ustih je vino suho (a z opaznim ostankom sladkorja), polnega telesa, gosto, s tipično refoškovo kislino, ki pa je lepo vpeta v celoto. V ustih je čutiti več sadja, ampak vseeno prevladujejo terciarne zaznave. Taninski oprijem je zadosten, tanini so že precej mehki in svilnati (nekako na meji, kar je za moj okus sprejemljivo). Odhod je kar dolg in zaradi kisline dovolj osvežilen.

Na kratko: Zanimivo in svojevrstno vino, ki bo našlo marsikaterega zagovornika. Sam bi si želel malenkost več strukture in manj ostanka sladkorja. Popiti kmalu.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino je zelo primerno za spajanje s hrano. Ponudil bi ga k goveji tagliati ali pa k jelenovem hrbtu v omaki, ki je lahko tudi bolj pikantna.

Do naslednjič ...  

Cabernet sauvignon - Emil in Ken Tavčar

Pozdravljen ljubitelj vina!

Po dolgem času se selimo na Kras, natančneje v vasico Kreplje. Tam stoji kmetija pr' Vlkovih, kjer ima svojo vinsko klet družina Tavčar. Po mojem mnenju gre za eno najboljši vinskih kleti na Krasu. Kot je moderno na tem področju, pridelujejo ekološka vina, ki pa so (vsaj kolikor sem jih jaz poizkusil) brez napak, ki pogosto spremljajo vina z besedo "ekološko" ter "oranžno", in na visokem nivoju.

Problem pri tej vinski kleti vidim nekje drugje. Mislim, da večina točno ne ve, kako se vinska klet pravzaprav imenuje. Na etiketi najdemo tako napis tauzher kot tudi napis Tavčar Emil in Ken. Če iščemo po spletu, pa dobimo rezultat kmetija pr' Vlkovih. Po mojem mnenju bi moralo biti ime kleti jasno izraženo. Ne glede na to, kaj prodajaš, vedno tržiš znamko in znamka mora biti jasno izražena. 

No, zdaj pa se posvetimo vinu. Takoj ko vino povohamo, ugotovimo, da se je zanj uporabilo prezrelo grozdje. Aroma namreč spominja na kuhano sadje, skorajda marmelado. In čeprav večina vinskih strokovnjakov tega ne mara, mene prav nič ne moti. V ustih nas kislina opomni, da vino ne prihaja iz toplejših delov Primorske, ampak iz Krasa. Mogoče tudi zato podzavestno nekoliko spominja na teran.

Menim da je vino doseglo svoj vrhunec, saj je aroma lepo razvita in tanini so ravno pravšnji. Sicer bo na vrhuncu vztrajalo še nekaj časa, a vino ne bo več ničesar pridobilo.

Sorta: cabernet sauvignon
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Kras, Slovenija
Cena: /
Vinifikacija: Žal točnih podatkov ni. Gre za vino, ki je zorelo v hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne rubinaste barve. Aroma je široka, kar precej izražena in že razvita. Čutimo, da je bilo grozdje zelo zrelo, prednjačijo arome po kuhanih (marmelada) rdečih (rdeči ribez, višnja, češnja) in temnih (črni ribez) sadežih. Vonjati je tudi vrtnice, lepo noto lesa, skoraj malenkost po dimu ter čokolado. V ustih je vino suho, dokaj polnega telesa, z malce bolj izraženo kislino, ki vino poveže s terroir-jem. Zaznave v ustih niso tako intenzivne kot na nosu, največ je rdečih sadežev in črnega ribeza ter čokolada in les v ozadju. Tanini so skoraj svilnati, zreli in še ravno prav čvrsti, da dajejo vino strukturo. Odhod je kar dolg in saden.

Na kratko: Razvit in nekoliko atipičen cabernet sauvignon iz Krasa. Če bi ga dobil na slepi pokušnji, bi ga zagotovo rekel, da je refošk. Ne glede na to pa gre za lepo rdeče vino. 

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino je kot nalašč za ujemanje s težkimi zimskim jedmi, kot so na primer pečenice ali krvavice s kislim zeljem in matevžem.

Do naslednjič ...

Bela Carolina - Jakončič (letnik 2011)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vem, kar nekaj časa je preteklo od moje zadnje objave. Preprosto nisem imel možnosti, da bi se lahko kakšnemu vinu popolnoma posvetil.

Danes bom (tako kot v zadnji objavi) predstavil primorsko belo zvrst. Tudi ta velja za eno najboljših v Sloveniji. Tako kot Bela Burja, stavi bolj na eleganco in svežino kot na surovo moč. V okolju kot so Goriška Brda, kjer slovijo po krepkih in toplih vinih, je zato prava posebnost.

Opažam, da se trend visoko-alkoholnih vin nekoliko ohlaja. Kar nekaj briških vinarjev je začelo dajati večji poudarek na eleganco in zaokroženost vin. Pretoplih oz. ognjenih vin je vse manj in manj.

Pa gremo nazaj k vinu Zagotovo je eno najboljših, če ne celo najboljše v svojem stilu. Je sveže, mineralno, elegantno in dovolj polno ter kompleksno. Zaradi tega bo zadovoljilo tako tiste, ki imajo radi sveža vina, kot tudi druge, ki imajo radi bolj polna in kompleksna vina.

Ne glede na to pa trenutno današnjega vina ne bi postavil na sam vrh med slovenskimi belimi zvrstmi. Ne zaradi tega, ker bi ji kaj očital, ampak preprosto povedano zaradi tega, ker "ne igra na vse moje strune". 
Obstajata pa dve, ki igrata. Eno izmed njih sem na blogu že opisal; gre za Ščurkovo Staro brajdo letnika 2011 (povezavo do objave najdeš tukaj). Druga pa na svojo objavo še čaka; Triton lex istega letnika, ki ga pridelujejo v kleti Edi Simčič. Slednjo sem poizkusil prejšnji vikend in je veliko bolj zaokrožena kot njene predhodnice.

Opomba: Predstavitev letnika 2010 lahko najdeš tukaj.

Sorte: chardonnay 60%, 35% rebula in 5% pikolit
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 19,90 €
Vinifikacija: Ohlajeno grozdje se macerira 48 ur. 20% chardonnayja zori v hrastovih sodih, ostalo (predvidevam) zori v inoks cisternah. Vina po enem letu pretočijo in združijo.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlato-rumene barve. Aroma je bolj zadržana, a sveža in kompleksna. Prevladujejo sadno-cvetne note; suho cvetje, rumeno sadje, tropsko sadje (ananas) in celo med. V ozadju je tudi nežna nota lesa. V ustih je vino suho, kompleksno, precej polnega telesa (kljub le 13.5% alkohola), uravnoteženo s prijetno kislino, ki daje vinu svežino in življenje. Zaznamo minerale, tropsko sadje, zrele citruse in suho cvetje. Tekstura je malenkost maslena. Odhod je dolg in osvežilen.

Na kratko: Zagotovo ena najboljših slovenskih belih zvrsti. Prednost pred konkurenco ji daje odlično razmerje med polnostjo, svežino in eleganco.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi najraje ponudil k morski hrani bolj polnega okusa. Odlično bi se ujelo s tuninim steakom na žaru.

Do naslednjič ... 

Burja bela - Burja

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vinska klet Burja je ena izmed najbolj popularnih v Sloveniji. Zato je kar nekoliko čudno, da na blogu še ni bilo predstavljeno nobeno njihovo vino. Razlog tiči v tem, da so me ta večkrat razočarala. Bodisi so bila preveč žveplana bodisi so imela hujše napake (t.i. "bekser"). In to ne samo, ko sem vina odpiral doma, ampak tudi na festivalih. Mogoče preprosto nimam sreče, ampak takih dogodkov je bilo zdaj že kar nekaj. Posledično ugled te vinske kleti v mojih očeh ni tako visok, kot v očeh strokovnjakov.

Seveda me je kakšno vino iz te kleti tudi navdušilo. To še posebej velja za vino, ki ga danes predstavljam. Belo zvrst iz "lokalnih" vipavskih sort, ki jo mnogi strokovnjaki uvrščajo med najboljša bela slovenska vina. Letnik 2011 smo pili tudi na moji poroki, kjer je navdušil. Ko pa sem pred kratkim buteljko istega letnika odprl doma, sem dobil občutek, kot da vino počasi izgublja svojo moč. Aroma je že povsem razvita (primarnih arom je le še za vzorec). Tudi barva je že začela kazati znake staranja. Čeprav je vino staro pet let, so ti znaki prišli malo prej, kot sem si mislil.

Sorte: 30% laški rizling, 30% rebule, 30% malvazije in 10% ostale sorte
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 15,00 €
Vinifikacija: Vino eno leto zori v velikih hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne, ne popolnoma bistre zlate barve z rahlimi bronastimi odtenki. Aroma je nekoliko zadržana, že zelo razvita in prijetna. Ponujajo se vonjave po prezrelih (kandiranih) jabolkih, medu, vanilji in zeliščih. V ustih je vino suho, dokaj polnega telesa in lepo uravnoteženo. Deluje krepko, a je vseeno dovolj pitno. Tekstura je maslena, celo kremasta. Poleg tega, kar je bilo vonjati, najdemo tudi oreščke, noto lesa in lepo mineralnost; vino deluje celo malenkost slano. Čutiti je tudi redke tanine, ki dajejo vinu dodatno strukturo. Odhod je dolg, osvežilen in značilno za laški rizling pogreni. Tale steklenica nakazuje, da bi lahko krivulja razvoja začela prav kmalu padati. Zato priporočam, da se vino kmalu popije.

Na kratko: Lepo strukturirana, polna in kompleksna bela zvrst, ki pa ni težka in se lepo pije. Pogrešam le malenkost več sadnosti.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino je zelo polno in kompleksno. Postregel bi ga k izbranim srednje zorjenim sirom in figovi marmeladi.

Do naslednjič ... 

"Theresia" Chardonnay - Vinag

Pozdravljen ljubitelj vina!

Večina ljubiteljev vina pozna situacijo, v kateri se je že pred nekaj leti znašla Mariborska vinska klet. Vinag, ki je nekoč predstavljal simbol štajerskega vinogradništva, je v stečaju in se na vse pretege trudi, da bi našel novega investitorja. Vinogradi rastejo na najboljših legah v okolici Maribora in so bodisi že v lasti drugih vinogradnikov, bodisi samevajo in niso obdelovani.

Vseeno pod imenom Vinag še vedno pridelujejo vina. Letni proizvod le-teh je seveda veliko manjši kot v najboljši časih. Linija "Theresia" predstavlja v lesu zorjena vina, za katere se uporablja grozdje iz boljših leg. In slednje je razpoznati tudi v vinu; čutiti je mineralnost zemlje in dozorelost grozdja. Po drugi strani se mi zdi, da je bilo kletarjenje podvrženo finančnim omejitvam. Predvsem imam v mislih kvaliteto lesenih sodov. Slednji bi morali biti bodisi zamenjani z novimi bodisi bolj kvalitetni.

Sorta: chardonnay
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Štajerska, Slovenija
Cena: 10,98 €
Vinifikacija: Vino je do ustekleničenja dalj časa zorelo v lesenih sodih.

Opis vina:
Vino je bolj svetle limonaste barve z (presenetljivo za takšen stil vina) rahlimi zelenkastimi odtenki. Aroma je srednje izražena in deluje sveže. Prevladujejo vonjave po tropskih sadežih (agrumi) in citrusih (zrela limona), v ozadju tudi občutna nota lesa in minerali. V ustih je vino suho, dokaj polnega telesa in rahlo mineralno. Ima izražene, a zrele kisline ter oljnato teksturo. Tako kot na nosu prevladujejo zaznave po agrumih, citrusih in lesu, ki je po mojem mnenju preveč izražen (tudi kvaliteta lesa je bila najbrž slabša). Odhod je dolg, a absolutno preveč pogreni.

Na kratko: Lepo strukturo, svežino in bogato sadnost tega chardonnayja na žalost pokvari grenkoba (najbrž posledica slabšega lesa) in malenkost preveč izražene kisline.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi lahko spajali z vsemi vrstami jedi iz perutnine. Po mojem mnenju pa bi se zelo dobro ujelo tudi z ocvrtimi dežnikaricami.

Do naslednjič ...

Top Vino 2016

Pozdravljen ljubitelj vina!

Včeraj (17.10.2016) je v Cankarjevem domu v Ljubljani prvič potekal vinski festival Top Vino. Festival, ki je poleg slovenskih vinarjev, gostil tudi kopico zelo znanih vinskih kleti iz drugih držav. Najbolj zastopane so bile francoske vinske kleti iz Šampanije, Burgundije in Bordeaux-ja.

Prostor za festival je bil odličen; kljub kar veliki množici ljubiteljev vina, se človek ni počutil utesnjenega. Za hrano je bilo (napram drugim takšnim vinskim festivalom v Sloveniji) dobro poskrbljeno. Tudi vina so bila več kot odlična. Toda povedati je potrebno, da je kar nekaj boljših primerkov pošlo že ob okoli 16.00. Tisti, ki so na festival prišli kasneje, upravičeno niso bili najbolj zadovoljni. No, naj še enkrat omenim, da je ta festival letos potekal prvič in da je bilo nerealno pričakovati, da bo vse perfektno izpeljano.

Vsekakor je bilo moč na festivalu poizkusiti veliko vin, ki si jih navadni smrtniki drugače ne moremo privoščiti. Pri degustiranju sem se omejil pretežno na tuja vina in od tistih, ki sem jih poizkusil, so me najbolj navdušila tale:

• Chateau Smith Haut Lafite, Blanc, Bordeaux, Francija
• Chateau Smith Haut Lafite, Rouge, Bordeuax, Francija
• Ornellaia, Ornellaia, Toskana, Italija
• Valbuena 5, Vega Sicilia, Ribera del Duero, Španija
• Premier Cru in Grand Cru, La Chablisienne, Burgundija, Francija
• Chateau Pontet Canet, Bordeaux, Francija

Z lahkoto bi lahko naštel še kakšno, saj je bila po mojem mnenju povprečna kvaliteta zelo visoka. Nekateri izmed obiskovalcev pa so bili nad vini malenkost razočarani. V veliki meri zaradi tega, ker so pričakovali že bolj izdelana vina. Ker pa je šlo za premierne predstavitve novih letnikov, so bila le-ta (še posebej prestižna rdeča) zelo mlada in posledično še precej trpka in robata.

Si se tudi udeležil festivala? Katera vina so tebe navdušila? Deli to z mano v komentarjih spodaj.

Do naslednjič ...

Sauvignon - Kušter

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes je na vrsti zelo prijeten in zelo piten sauvignon iz Štajerske. Pridelujejo ga v vinski kleti Kušter, ki ima svoje vinograde na Svečinskih gričih. Slednji slovijo tudi po zelo dobrih legah ravno za to sorto. Dobra lega, sorti zelo naklonjen letnik 2015 in seveda tudi znanje vinarja so dale vino, ki so ga na letošnjem ocenjevanju Vino Ljubljana okitili z zlato medaljo.

Ni kaj, razkošna aroma, kot se za sorto spodobi, in svežina podprta z živahno (a mehko) kislino je zagotovo tisto, kar si moderen kupec vina želi. Za tako vino se velikokrat reče, da je "na prvo žogo", saj je prvi vtis zelo dober. A ko se v to bolj poglobimo, nas pusti malenkost ravnodušne.

Sorta: sauvignon
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Štajerska, Slovenija
Cena: cca. 7,00 €
Vinifikacija: Natančnih podatkov žal ni. Vino je do ustekleničenja zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je bledo limonaste barve. Aroma je dokaj izražena in sortno razkošna, v ospredju paprika in listi paradižnika, v ozadju bezeg in seno. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, mineralno, z zelo živahno kislino in nekaj drobnimi mehurčki CO2. Prevladujejo arome po papriki in citrusih, v ozadju tudi bezeg. Odhod je precej dolg in osvežujoč.

Na kratko: Dober svež sauvignon, ki stavi na razkošno aromo in pitnost. Za boljšo oceno pa mu manjka boljša uravnoteženost, globina in več strukture.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi se odlično podalo bodisi k jedem s šparglji bodisi k jedem z gobami.

Do naslednjič ...

Malvazija istarska - Coronica (letnik 2015)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa je končno na vrsto za objavo prišla tudi meni najljubša sveža (istrska) malvazija. Na blogu sem že opisal tisto iz letnika 2013 (povezava na objavo je tukaj), danes pa bom predstavil tisto iz (zaenkrat še) tekočega letnika 2015.

Primerjavo med letnikoma je težko narediti, saj je od tega, odkar sem nazadnje poizkusil letnik 2013, minilo skoraj dve leti. Toda vseeno se mi zdi, da ena malenkost kaže v prid starejši. Kislina namreč pri letniku 2013 ni bila tako izražena; bolje je bila vkomponirana v celoto.

Veliko lažja pa je primerjava s Kozlovićevo in tisto, ki jo prideluje vinska klet Robi & Dorjano Korenika. Spomin na ti vini je namreč veliko bolj svež. Gre za dve odlični malvaziji tekočega letnika (2015), ki pa sta po stilu precej drugačni od današnje. Poudarek pri obeh je na aromatičnosti (sploh če vzamemo v obzir, da malvazija ni najbolj aromatična sorta) in mehkobi, medtem ko je pri Corenici poudarek na ostrini in mineralnosti. V tem pogledu malenkost spominja tudi na sauvignone iz Sancerra na skrajnem vzhodu doline reke Loare.

No, skoraj prepričan sem, da bi bila nezahtevnemu kupcu vin bolj po godu malvazija od Kozlovića ali (slovenske) Korenike. Predvsem zaradi izražene arome in popolne uravnoteženosti. Priznam, da bi se tudi sam zelo težko odločil med Kozloićevo in današnjo.

Sorta: malvazija (istrska)
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Istra, Hrvaška
Cena: 71 kun (cca. 9,30 €)
Vinifikacija: Fermentacija poteka pri kontrolirani temperaturi. Vino zori na finih drožeh, dokler je to potrebno.

Opis vina:
Vino je manj intenzivne slamnate barve. Aroma je malo manj izražena, ponujajo se predvsem vonjave po mineralih (moker kamen), citrusih (predvsem limone) in zeliščih. V ozadju najdemo tudi značilno aromo po belem cvetju (akaciji). V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, izredno mineralno in z obilico drobnih mehurčkov CO2. Kisline so zrele in zelo živahne (malo preveč izražene za moj okus) ter angažirajo precejšni del ustne votline (Angleži imajo za to lastnost izraz "mouthcoating"). Tudi v ustih prevladujejo citrusi (limona, limeta) in zelišča. Odhod je precej dolg in zelo osvežilen.

Na kratko: Strukturirana istrska malvazija, ki se ponaša z izredno svežino in mineralnostjo. Škoda, da ni kislina malo manj izražena - mogoče bo za to poskrbel tudi čas. Popiti prvi dan!

Ocena:

Ujemanje s hrano: Mislim, da je brez veze nekaj novega izumljati. Istrska malvazija (še posebej takšnega stila) se vrhunsko ujame z belimi ribami na žaru.

Do naslednjič ...

Chardonnay (magnum) - Santei

Pozdravljen ljubitelj vina!

Mogoče se spomniš, da sem letos februarja na blogu že predstavil Santei-jev chardonnay istega letnika (povezava do objave je tukaj). Razlika med tema vinoma je le v volumnu steklenice: buteljka drži 0.75 l, medtem ko magnum 1.5 l. Vsebina steklenic pa je bila ob polnjenju enaka.

Toda zaradi različnih volumnov steklenic se vino med procesom zorenja znotraj le-teh začne počasi razlikovati. Dokazano je, da vino v steklenici boljše zori, ko ga je več. Zaradi tega vinarji najboljše letine najboljših vin v omejenih serijah pogosto polnijo tudi v steklenice večjih volumnov - najbolj pogosto v magnume. 

Priznam, zagotovo bi bila primerjava bolj objektivna in točna, če bi ju odprl na isti dan ... Toda magnumi so namenjeni za posebne priložnosti in za večjo skupino ljudi, ki vino cenijo.

Ne bom okolišil, vino iz magnuma je nedvomno boljše, čeprav je potrebno priznati da, je bilo že tisto iz buteljke na zelo visokem nivoju. Vseeno pa ni bilo tako lepo uravnoteženo. Manjkalo mu je tudi elegance, ki jo današnje vino premore. Zato je toliko bolj pitno in ne deluje tako težko. 

Opazil pa sem tudi, da se je vino v tem magnumu kar precej razvilo. Rekel bi, da je aroma že popolnoma razvita, saj prevladujejo terciarne arome. Upal bi si trditi, da je vino doseglo vrhunec.

Sorta: chardonnay
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 15.0%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: /
Vinifikacija: Hladni maceraciji sledi zorenje v barik sodčkih. 

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlato rumene barve. Aroma je srednje izražena, že razvita, prevladujejo vonjave po lesu, vanilji, oreščkih in kavi. V ozadju je vonjati tudi tropske sadeže in citruse. V ustih je vino suho, polnega telesa, krepko, uravnoteženo, prijetno toplo in masleno. Ima tudi dovolj svežine, tako da je prav lepo pitno. Tekstura je kremasta, prevladujejo note vanilje, tropskih sadežev, citrusov ter tobaka in lesa. Slednja dokazuje rabo kakovostnega lesa, a je za moj okus malenkost preveč izražena. Zaradi lesa in maceracije je čutiti tudi nekaj taninov, ki pa so zelo mehki. Odhod je daljši in topel.

Na kratko: Zelo dober in poln chardonnay, ki je (po mojem mnenju) prišel do vrhunca. Za moj okus le nekoliko preveč izražena nota lesa v ustih.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino, ki se odpre v dobri družbi in ob dobri hrani. Predlagam nepekoče mesne jedi v kremastih (smetanovih) omakah. 

Do naslednjič ...

Brunello di Montalcino - Tenuta Fanti

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa se preselimo v Toskano. Pred kratkim sem namreč odprl eno izmed preostalih buteljk brunella, ki sem jih kupil med obiskom te čudovite pokrajine v Italiji. To je drugo vino (prvo si lahko ogledaš tukaj) iz kleti Tenuta (slo. prevod: posestvo) Fanti, ki ga na blogu predstavljam. Oba sta iz iste sorte (sangiovese-ja), a sta si glede na stil popolnoma drugačna in zato tudi spadata v različna cenovna razreda. 

Na eni strani imamo "entry-level" vino Rosso di Montalcino in na drugi Brunello di Montalcino, ki definitivno spada v višji kakovostni razred. Pa vendarle se mi zdi, da se je pri "posestvu" Fanti Rosso di Montalcino bistveno bolj približal maksimalni kvaliteti v njegovem razredu. Zelo mogoče je dosegel sam vrh. Brunellu tako velik met ni uspel. To ne pomeni, da je povprečen. Nedvomno je bolj kompleksen in poln od Rossa, ampak obstajajo tudi precej boljši, medtem ko tako dobrega Rossa di Montalcino nisem še poizkusil. 

Mimogrede, če bi rad izvedel več o brunellu ali Toskani nasploh, ti predlagam, da si prebereš 4-delni potopis po tej pokrajini. Povezavo na prvo objavo najdeš tukaj.

Sorta: sangiovese (grosso)

Letnik: 2010

Sladkorna stopnja: suho

Alkoholna stopnja: 14.5%

Poreklo: Toskana, Italija

Cena: 30,0 € (v kleti)

Vinifikacija: Del vina zori v srednje velikih hrastovih sodih, del pa v francoskih barikih. Zorenje v sodih traja minimalno 24 mesecev.

Opis vina:

Vino je srednje intenzivne svetlo rubinaste barve z (mladostnimi) rdečimi odtenki. Aroma je srednje intenzivna, prevladujejo rdeči sadeži (višnja in češnja), nato nežna nota lesa (proti prekajenem mesu), vanilja in nekaj popra. Pogrešam globino, ki sem jo pri brunellih vajen. V ustih je vino suho, uravnoteženo, precej polnega telesa in opazno pikantno. Zaradi visokega alkohola deluje slajše. Tudi v ustih prevladujejo višnje in češnje, vendar je čutiti tudi druge rdeče in temne gozdne sadeže (jagoda, črni ribez), v ozadju je nota lesa in popra. Tanini so žametni in že primerno zreli. Odhod je srednje dolg, saden in pikanten.

Na kratko: Brunello, ki ima širino, vendar ga zmanjka na globini. V ustih zelo lepo uravnotežen, ampak vseeno ne prepriča popolnoma. 

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi postregel k pečenemu rdečemu mesu (še posebej dobro bi se prilegal k različnim steakom) ali pa k krožniku izbranih srednje zorjenih in zorjenih sirov.

Do naslednjič ...

Malvazija - Kozlović

Pozdravljen ljubitelj vina!

Le streljaj od mejnega prehoda v Dragonji stoji majhna, a lepa istrska vasica Momjan. Pod njo pa se nahaja prenovljena vinska klet Kozlović s čudovitim ambientom in pogledmo na ruševine momjanskega gradu.

Čeprav me Kozlovićeva malvazija do letošnjega letnika nikoli ni posebej navdušila pa mislim, da je ta iz letnika 2015 preprosto čudovita. Gre za sortno, zelo mineralno in presenetljivo aromatično malvazijo. Mogoče ji proti tisti od Corenice manjka le malo več strukture.

  
Sorta: malvazija (istrska)
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkohlna stopnja: 13.0%
Poreklo: Istra, Hrvaška
Cena: 80 kun (cca. 10,5 €)
Vinifikacija: Po 12-24 urni hladni maceraciji je vino 7 mesecev zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je manj intenzivne svetlo slamnate barve. Aroma je za sorto precej izražena, a sortna. Prepletajo se vonjave po belem cvetju (akacija), citrusih (zrela limona in tudi grenivka) in vinogradniške breskve. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, lepo uravnoteženo, zelo mineralno in z drobnimi mehurčki CO2. V ustih prevladujejo citrusi (limona in grenivka). Odhod je srednje dolg, osvežilen in lepo očisti usta.

Na kratko: Zelo dobra istrska mavazija, ki navuši z aromatičnostjo in mineralnostjo. Do odličnosti jo ločijo le malenkosti.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Istrska malvazija se odlično poda k vsem morskim dobrotam (npr. morski rižoti).

Do naslednjič ...

Zeleni silvanec - Marof

Pozdravljen ljubitelj vina!

Zeleni silvanec je sorta, ki je značilna predvsem za severovzhodni del Slovenije. Njena odlika je pitnost in mehkoba, podobno kot to velja za zelen. Vseeno pa ji skozi leta nikakor ni uspelo izstopiti iz sence drugih mednarodnih belih sort in vse bolj popularnega šipona. Preprosto je konkurenca na Štajerskem, kar se tiče belih vin, prevelika. Danes le malo kleti prideluje vino samo iz te sorte. Posledično je to šele drugi opis zelenega silvanca na tem blogu.

Vinska klet Marof je ena izmed redkih kleti v Sloveniji, ki zna pridelati zelo dober svež zeleni silvanec (v kleti sicer pridelujejo tudi oranžno različico, vendar moram priznati, da me slednja ni prav nič navdušila). Lahko bi šel tako daleč in bi rekel, da je to že nekaj let najboljši primerek svežega vina te sorte pri nas.

Sorta: zeleni silvanec
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Prekmurje, Slovenija
Cena: 8,07 €
Vinifkacija: Vino je v inoks cisternah zorelo 8 mesecev.

Opis vina:
Vino je manj intenzivne slamnate barve. Aroma je srednje izražena, prevladuje kontinentalno sadje (jabolka (tudi zelena) in hruške), v ozadju se vonja tudi suho cvetje. V ustih je vino suho (malenkost je ostanka nepovretega sladkorja), srednje polnega telesa, z zelo prijetno kislino, ki daje vinu svežino. Čutiti je tudi rahlo mineralnost in zelo redke ter drobne mehurčke CO2. V ustih prevladujejo jabolka (predvsem zelena) in suho cvetje pred hruškami. Odhod je srednje dolg, saden in osvežilen.

Na kratko: Verjetno najboljši slovenski zeleni silvanec. Priporočam ljubiteljem mehkih in nežnih vin.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino je odlično kot aperitiv. Zelo lepo pa si ujelo tudi z belimi ribami na žaru, še rajši pa bi ga postregel k rižoti z jurčki. 

Do naslednjič ...