Sauvignon - Poljšak

Pozdravljen ljubitelj vina!

O vinski kleti Poljšak sem prebral in slišal že veliko lepega. Zadnjič pa sem na okusih Vipavske, na Zemonu, imel možnost prvič poizkusit njihova vina. Paradni konj kleti (vsaj kar se nagrad tiče) je zagotovo cabernet sauvignon. Še posebej se je izkazal tisti iz letnika 2011, ampak o njem kdaj drugič. Danes se posvetimo "belemu" sauvignon (fra. "sauvignon blanc"), ki me je prav tako očaral.

Zanimiv je predvsem zato, ker je na Primorskem zelo malo odličnih svežih sauvignonih. Slednji so zadnja leta bolj v domeni štajerskega vinorodnega okoliša, za katerega strokovnjaki pravijo, da ima eno najboljših leg za to sorto na svetu. Zanimiv je tudi zaradi primerjave s štajerskimi konkurenti. Medtem ko so le-ti bolj ostri in imajo najpogosteje arome po papriki in listih paradižnika, je ta malenkost bolj mehek in celo nekoliko kremast, prevladuje pa aroma po bezgu. Neverjetno kako lahko malo bolj toplo podnebje in malo drugačna sestava tal končni izdelek - vino tako spremenijo. To le priča o tem, kakšno raznolikost lahko dosežemo v Sloveniji na vsega 150-ih kilometrih zračne razdalje.

Mogoče je tukaj primerno tudi dodati en kratek komentar na ocenjevanje vin različnih stilov. Vsi namreč dobro vemo, da sveža vina ne morejo biti tako kompleksna in polna kot tista, ki zorijo v lesu. Vendar sam sem mnenja, da je znotraj vsakega stila vina, težko pridelati vrhunski izdelek. Zaradi tega lahko tudi vrhunska sveža vina prejmejo najvišjo oceno.

Opomba: Priporočam, da se buteljka izprazni na dan odprtja, saj se vino do naslednjega dne nekoliko razdiši.

  
Sorta: sauvignon
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 6,70 €
Vinifikacija: Vino je do ustekleničenja zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne limonaste barve. Aroma je izražena, sortna in opojna; prevladuje bezeg, iz ozadja pa se čutita tudi seno in meta. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, z živahno kislino (ni tako izražena kot pri štajerskih sauvignonih), mineralno in z redkimi drobnimi mehurčki CO2 ter z nekoliko kremasto teksturo. Prevladuje bezeg, spremljajo ga meta, seno in listi paradižnika. Odhod je srednje dolg in osvežilen.

Na kratko: Za moj okus (ker nisem ravno pristaš visokih kislin) eden najboljših sauvignonov v Sloveniji. Zelo dobro razmerje med kvaliteto in ceno.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino lahko postrežemo k bolj aromatičnim jedem, kot so npr. jedi s tartufi. Pravzaprav pa sploh ne potrebuje spremljave hrane in ga je lepo piti tudi samega.

Do naslednjič ... 

Mulit (rdeče) - Mulit

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vinska klet Mulit je projekt, ki si ga je zastavil mlajši brat iz (verjetno) bolj poznane vinske kleti Prinčič. Želja vinarja je bila, da bi bilo ime kleti simbolično povezano s terroirjem, na kateremu rastejo vinogradi. Terroir pa je v veliki meri definiran z zemljo in s kamnino pod njo. V Brdih je to t.i. "opoka" na laporju in flišu. Slednji pa sta sedimentni kamnini, v kateri se pogosto skrivajo fosili. Takšnim, ki so polžaste oziroma spiralne oblike, se strokovno reče numMULITes. Zato je tudi etiketa vinske kleti grafični odtis, ki spominja na spiralno obliko fosila. 

Mulit rdeče je zvrst treh mednarodnih sort; največ je merlota, dopolnjujeta pa ga cabernet sauvignon in shiraz. Rezultat je lepo strukturirano in polno vino, in čeprav je kar tri leta preživelo v barikih, ni izgubilo primarnih sadnih arom. Težko je verjeti, da je vinarju uspelo pridelati tako polno in kompleksno rdečino, kljub temu da je grozdje iz ne ravno najboljšega letnika 2010. Na tem mestu pa je potrebno dodati, da vino še ni doseglo vrhunca. Še vedno raste in potrebuje samo čas, da se vse postavi na svoje mesto.

 
Sorte: merlot, cabernet sauvignon in shiraz
Letnik: 2010
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 21,13 €
Vinifikacija: Vino je 3 leta zorelo v 225-litrskih hrastovih sodčkih. Preden je šlo na trg, je še eno leto zorelo v steklenici.  

Opis vina:
Vino je temno rubinaste barve. Aroma je srednje izražena, široka, prevladujejo rdeči in črni gozdni sadeži, temna čokolada in črni poper. V ozadju je še nežna nota lesa in zelišč. V ustih je vino suho, polnega telesa in gosto. Tanini so žametni, ampak še malo preveč robati, kislina pa je še za malenkost previsoka. Prevladujejo rdeči sadeži (višnja), črni poper in temno gozdni sadeži. Odhod je srednje dolg, saden in pikanten ter lepo očisti usta.

Na kratko: Kompleksno in zelo lepo strukturirano vino, ki pa potrebuje še nekaj časa, da se bo lahko pokazalo v pravi luči.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino lahko ponudimo k vsem različicam rdečega mesa. Odlično bi se ujel na primer z biftekom na žaru ali počasi pečeno svinjsko pečenko.

Do naslednjič ... 

Vitovska grganja - Boris Lisjak

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vitovska grganja je avtohtona slovenska sorta, ki uspeva samo na Krasu. Vinarjem na tem področju ponuja možnost za raznolikost, saj deluje kot protiutež (pogostokrat težkemu) teranu.

Najboljša, kar sem jih jaz poizkusil, je prišla izpod rok Borisa Lisjaka. Šlo je za letnik 2011 in to je bilo eno najboljših belih vin, s katerimi sem se srečal. Zagotovo pa je to še vedno najboljše belo vino iz Krasa, kar sem jih kdaj poizkusil. Krasila ga je lepa mehkoba, eleganca in čudovita uravnoteženost.

Toda to je bil letnik 2011. Letnik 2013 je drugačen ... slabši. Zagotovo je ogromno odvisno od narave in zavedam se, da je bil letnik 2011 precej boljši od letnika 2013. A vseeno mislim, da bi se lahko kaj več naredilo, da bi bila kislina nekoliko nižja in bolje vpeta v celoto.

Sorta: vitovska grganja
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Kras, Slovenija
Cena: 11,53 €
Vinifikacija: Po tridnevni maceraciji je vino eno leto zorelo v hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne limonaste barve. Aroma je bolj diskretna, prevladujejo citrusi (limona in grenivka) in v ozadju nota lesa ter zelišč. Čutiti je tudi neko ostrino, ki pa je ne morem pripisati popru. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, s precej poudarjeno kislino in posledično je neuravnoteženo. Prevladuje močan okus po (ne popolnoma zreli) limoni in rahla grenkoba grenivke. Tudi les je kar občuten. Odhod je krajši in osvežilen, a je kislina tudi tukaj občutno previsoka.

Na kratko: Vino zagotovo širino ima, a je popolnoma neuravnoteženo (močna kislina, ki zastre vse ostalo). Vem, da avtor vina zmore veliko več.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Zaradi močnejše kisline bi vino ponudil k manj kaloričnim jedem s poudarjeno kislostjo, na primer k hobotnici v solati.

Do naslednjič ...

Decanter World Wine Awards - rezultati 2016!

Pozdravljen ljubitelj vina!

Objavljeni so letošnji rezultati najbolj znanega tekmovanja vin - Decanterja. Tako kot lansko leto (rezultate si lahko ogledaš tukaj), so tudi letos slovenske vinske kleti odlično zastopale naše barve. Skupaj je bilo nagrajenih 62 vin, od tega pa sta dve vini prejeli platinasto medaljo ter štiri vina zlato medaljo. Vsa izmed slednjih šestih najvišje nagrajenih so bela vina.

Pri Decanterju so se letos odločili, da spremenijo nazive tistih dveh najvišjih nagrad. "Regijski pokal" (ang. "Regional Throphy") je tako dobil naziv "platinasta medalja" (ang. "Platinum"), "mednarodni pokal" (ang. "Inetrnational Throphy") pa "platinasta medalja - najboljše na ocenjevanju" (ang. "Platinum - Best in Show").

Platinasto medaljo sta letos dobili dve slovenski vini:

• penina Brut Zero, Bjana, letnik 2010 in
• Carolina rebula, Jakončič, letnik 2013.

Naj opozorim na dejstvo, da so pri Bjani pridelali letniško penino. To je pri pridelovanju penečih vin možno res samo v najboljših letnikih. Peneča vina so namreč zelo zapletene zvrsti (bazična vina so lahko tudi iz večih različnih letnikov) - to še posebej velja za Šampanjo. Zato najbolj pogosto pri letniku penin najdemo črki "NV", kar pomeni, da penina ni letniška (ang. "non-vintage").

Zlate medalje so letos dobila štiri slovenska vina:

• Carolina bela, Jakončič, letnik 2012,
• rumeni muškat, Jeruzalem Ormož, letnik 2015
• Pullus - chardonnay, Ptujska klet, letnik 2011 in
• "Colles", Gross, letnik 2013.

Tako kot lani sem tukaj naštel samo slovenska vina, ki so dobila najvišja priznanja. Če te zanimajo še rezultati ostalih vin, ki so tekmovala, si jih lahko prebereš na spodnji povezavi:

http://awards.decanter.com/DWWA/2016

Do naslednjič ...

Cuvee 107 - Sauska

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes imam za tebe pripravljeno pravo poslastico iz Madžarske. Le-ta prihaja iz vinorodne pokrajine Tokaj, ki je najbolj znana po belih vinih, ki nosijo isto ime. In čeprav v svetu tokaj najbolj poznajo kot predikatno vino (navadno pridelano iz grozdja, ki ga je "napadla" plemenita plesen ali bortritis), pa je dejstvo, da so vina s tem imenom lahko tudi popolnoma suha. Bolj podrobno o tem, kakšen je postopek pridelave tokajev, pa kdaj drugič.

Ampak najprej razčistimo nekaj stvari ... Tokaj je ime pokrajine, ime največjega mesta v tej pokrajini in ime za belo vino, katerega grozdje raste v tej pokrajini. Ne obstaja pa sorta s tem imenom. Vino je lahko zvrst ali pa popolnoma sortno vino iz ene ali več od šestih dovoljenih vrst grozdja. V realnosti je velika večina tokaja pridelana iz šipona (madž. furmint), kateremu najpogosteje delajo družbo rumeni muškat in harslevelu. Slednje dopolnjujejo šipon predvsem na aromatičnem profilu, saj šipon velja za manj aromatično sorto.

Vinorodna pokrajina Tokaj nudi odlične pogoje za razvoj plemenite plesni. Ampak pri suhih vinih to niti ni tako pomembno. Pomembnejša je druga stvar. Tokaj namreč leži na ugaslih vulkanih. To pa pomeni, da je sestava tal (zemlje) drugačna kot drugod. Posebej značilna kamnina za to področje je tuf, seveda se najdejo še številne druge vulkanske kamnine. Rezultat tega je nekoliko drugačna in zelo visoka mineralnost v vinih. 

Sauska je ena najbolj znanih in tudi največjih kleti na Madžarskem. Je edina klet, ki ima v lasti zemljo v obeh najboljših madžarskih vinskih regijah: Tokaj za bela vina in Villany za rdeča. Še posebej dobra stvar je, da lahko v vsaki izmed kleti poizkusiš vina iz obeh vinskih področij. Med obiskom Villanyja sem imel možnost se dodobra prepričati, da so vina iz obeh pokrajin izredno visoke kvalitete. Tega se zavedajo tudi sami, saj so njihove cene zelo visoke. Današnje vino po mojem predstavlja najboljše razmerje med ceno in kvaliteto.

Posvetimo se še vinu samemu. Pri Sauski svoje zvrsti poimenujejo prav na poseben način. Uporabijo se praštevila, pri čemer so za rdeča vina rezervirane številke 3, 5, 7, pri belih zvrsteh pa praštevilom prištejejo število 100. V splošnem velja, da so vina z nižjim praštevilom višje kvalitete. Cuvee 107 je zvrst chardonnayja in avtohtone madžarske sorte harslevela, ki ima podobno cvetlično aromo kot muškat, ampak je bolj polnega telesa. Sorti se nasploh zelo lepo dopolnjujeta in rezultat je izredno uravnoteženo in kompleksno vino. Zaradi ne pretirano dolgega zorenja v lesu, je vino obdržalo večino sortnosti. Poleg tega ga krasi še izredno lepa mineralnost in zrela kislina, ki vinu obeta tudi lep razvoj v steklenici.

Sorti: 55% harslevelu in 45% chardonnay
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Tokaj, Madžarska
Cena: 6.900,00 HUF (cca. 22,00 €)
Vinifikacija: Po 6-urni hladni maceraciji je vino 7 mesecev na drožeh (sur-lie) zorelo v hrastovih sodih (80% novih in 20% starih).

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlate barve. Aroma je srednje izražena in izredno kompleksna, prepletajo se vonjave po belem cvetju (iris), vaniliji, zrelih citrusih in tropskih sadežih ter lesu in tobaku. V ustih je vino suho, polnega telesa, uravnoteženo, s tisto posebno mineralnostjo ter tudi masleno in prijetno toplo. Prevladujejo zreli citrusi in tropski sadeži ter tobak in vanilija, ki se izredno lepo dopolnjujeta. Odhod je izredno dolg, osvežilen in topel hkrati.

Na kratko: Eno najboljših belih vin, ki sem jih do zdaj poizkusil. Toplo priporočam!

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi postregel k sirom s plemenito plesnijo, npr. gorgonzoli. Zaradi izredne svežine in poudarjene mineralnosti ga lahko brez težav pijemo tudi brez spremljave hrane.

Do naslednjič ...

Carolina noir - Jakončič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Modri pinot je sorta, ki mi je zelo pri srcu. Veliko ljudi je ne razume, saj v vinu iščejo tipične lastnosti drugih mednarodnih rdečih sort (cabernet sauvignon, merlot, syrah, ...): krepkost, polnost, tanine, ... Toda iz modrega pinota ni mogoče pridelati takšnih vin. Sorta stavi na eleganco in harmoničnost, svežino in sadnost. Nekako v stilu angleškega pregovora "less is more" (prev. "manj je več"). Ima pa eno prednost pred drugimi rdečimi sortami, saj vino odlično pokaže terroir pokrajine, kjer raste. 

Z eno besedo, modri pinot je delikatna sorta - tako v vinogradu kot v kleti. Po naravi ni tako obstojen kot druge rdeče sorte in na stile vinifikacije reagira drugače. Predvsem na novi les, vino reagira bistveno hitreje. Zaradi tega sem mnenja, da pretirana uporaba lesa (še posebej novega) tej sorti naredi več škode kot koristi. Tudi v Burgundiji (od koder sorta izvira) se ne poslužujejo pretiranih zorenj v lesu.

Današnje vino že na pogled ne izgleda najbolj vabljivo. Rjavi odtenki so že precej opazni in to je za pet let staro vino nepričakovano (tudi če govorimo o modrem pinotu). Tudi aroma je precej terciarna, primarnih arom ni več. Ostale so le arome sliv v žganju in kave, ki so značilne za dolga oksidativna zorenja (zorenja v lesenih sodih). Absolutno pa vino največ pokaže v ustih, kjer je kljub nizki stopnji alkohola toplo in precej polnega telesa.

Dejstvo je, da sem ob tako visoki ceni vina pričakoval, da je vinar sorto povzdignil v višave, ne pa da jo je zatrl. Z vsem spoštovanjem do vinske kleti Jakončič, ki drugače prideluje vrhunska vina.

Sorta: modri pinot
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 47,00 €
Vinifikacija: Po vsaj enomesečni maceraciji vino 24 mesecev zori v 225-litrskih hrastovih sodčkih. 

Opis vina:
Vino je manj intenzivne barve granatnega jabolka z že kar opaznimi rjavimi podtoni. Aroma je srednje izražena, prevladujejo zrele slive (celo slive v žganju), v ozadju jo spremljajo še note kave, lesa in pelin. V ustih je vino suho, uravnoteženo in presenetljivo polnega telesa glede na nizko stopnjo alkohola. Deluje gosto in toplo (presenetljivo), tudi mineralnosti je nekaj. Tako kot na nosu prevladujejo slive v žganju in rahla grenkoba (kava in pelin). Tanini so žametni in že zreli. Odhod je srednje dolg in v ustih pusti okus po slivah v žganju.

Na kratko: Vino je sicer lepo uravnoteženo in polno, a je med zorenjem izgubilo večino sadnosti in sortnosti.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi postregel z divjačino v omaki s suhimi slivami.

Do naslednjič ...

Malvazija - Sutor (letnik 2012)

Pozdravljen ljubitelj vina!

V zadnjem času sem v različnih barih na slovenski obali, poizkusil različne malvazije. Ugotovil sem, da je moda maceriranih vin zajela vse sloge malvazij. Kakovost večine teh vin pa je v večini primerov, moram reči, povprečna. Predvsem je to problem pri svežih malvazijah, kjer maceracija sicer do neke stopnje doda telo, istočasno pa ubije sortnost, svežino in mineralnost. Tradicionalnost (maceracija vin je na Primorskem tradicionalen način pridelave vin) je vsekakor pomembna, ampak primarni cilj je pridelati vrhunsko vino, mar ne?

V vinski kleti Sutor je glavni fokus zagotovo pridelava vrhunskih vin. Pred slabimi štirimi meseci sem na blogu predstavil Sutorjevo malvazijo letnik 2011 (objava se nahaja tukaj). Če ponovim na kratko, vino kljub dobri in kompleksni zasnovi ni bilo najbolj uravnoteženo. Moteči faktor je bil preveč pekoč občutek v ustih, kar je bila posledica visokega alkohola, ki ni bil najbolje vpet v vino.

Na trg pa je že prišel nov letnik - 2012. Že ob pogledu na zadnjo etiketo je opaziti, da je razlika v alkoholu med dvema letnikoma kar velika (letnik 2011 - 15.0% in letnik 2012 - 13.5%). Pričakovati je bolj uglajeno in elegantnejše vino, toda ali je obdržalo kompleksnost in strukturo?

Sorta: malvazija
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 14,35 €
Vinifikacija: Vino je 12 mesecev zorelo v 20-hektolitrskih hrastovih sodih, od tega ga je 15% zorelo na jagodnih kožicah.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne limonaste barve. Aroma je srednje izražena, široka, prevladuje suho cvetje, zreli citrusi in minerali. V ozadju je vonjati še prijetno noto lesa in oreščke (mandlje). V ustih je vino suho, kar polnega telesa, uravnoteženo, lepo strukturirano, tudi malenkost masleno in toplo. Tako kot na nosu, tudi v ustih prevladujejo zreli citrusi, suho cvetje, minerali. Celoto malenkost moti le malce preveč izrazita grenkoba. Odhod je srednje dolg, osvežilen in topel hkrati.

Na kratko: Strukturirana, polna in elegantna malvazija, ki je obdržala lepo mero sortnosti. Ena treh najboljših slovenskih v svojem stilu.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino se bi zelo dobro ujelo z konkretnejšo morsko hrano; na primer s tuninim ali mečaričinim filejem na žaru. 

Do naslednjič ...

Sauvignon - Zanut

Pozdravljen ljubitelj vina!

Sauvignon je sorta, ki nam lahko ponudi široko paleto okusov in arom. Od sena, paprike, listov paradižnika, cvetlic, do kosmulje, bezga, rdečega ribeza ter celo špargljev. Ampak tu je še en sorten vonj, ki ga nekateri zelo cenijo, druge pa popolnoma odvrne. Angleži bi rekli, da je "aquired taste", tako kot so recimo tartufi, jetrca in še kaj drugega. Ta aroma oziroma okus, o katerem govorim, je mačji urin. Že po imenu verjetno razumeš, zakaj ima takšno vino praviloma več nasprotnikov kot pristašev.

No, današnje vino je šolski primer sauvignona, ki ima zelo poudarjeno aromo po mačjem urinu. Seveda vino ponudi še precej drugega, a ta aroma je prevladujoča. In moram priznati, da za moj okus malo preveč. Še posebej pride do izraza v ustih. Meni osebno bi bilo bolj všeč, če bi bila ta aroma malo manj izražena in bi služila zgolj za kompleksnost ter vino dodatno razširila.

Naj še omenim, da je bil sauvignon letnika 2011 iz te kleti eden najboljših svežih sauvignonov, kar sem jih kdaj poizkusil. Zanimivo pa je bilo, da je potreboval kar nekaj časa (dobra 3 leta), da je dosegel vrhunec. To je za vina, ki niso v nobeni fazi zorela v lesu, zelo redko (z izjemo renskih rizlingov).

Sorta vina: sauvignon
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 12,00 €
Vinifikacija: Po 24-urni hladni maceraciji je vino 11 mesecev zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlato-limonaste barve. Aroma je precej izražena, pohvalno široka, v osredju t.i. mačji urin in bezeg, v ozadju nastopata še paprika ter listi paradižnika. V ustih je vino suho, kar polnega telesa, zelo mineralno in s sortno živahno kislino, vendar ne popolnoma uravnoteženo. Prevladujejo okusi po bezgu in mačjem urinu, ki kar moteče pogreni. Odhod je srednje dolg, osvežilen, a v ustih pusti malenkost grenak pookus.

Na kratko: Pohvalim lahko dobro strukturo in zelo lepo mineralnost vina, vendar me ta "specifičen" okus ne očara - je preveč intenziven.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Tako aromatično in specifično vino je zelo težko uspešno upariti s hrano. Ponudil bi ga k bolj zelenjavnim jedem; npr. zelenjavni lazanji ali grški musaki.

Do naslednjič ...