Pozdravljen ljubitelj vina!
V Slovenijo v zadnjih letih uvažamo vse več makedonskih vin. Dobimo jih lahko v vseh malo bolje založenih supermarketih. Najbolj znane vinske kleti poleg Bovina so Chateau Kamnik, Popov in Tikveš. Le-te (z izjemo Chateau Kamnik) prihajajo iz vinorodnega okoliša Tikveš, ki se nahaja na jugo-jugovzhodnemu delu države.
Naj povem, da je stil makedonskih vin nekoliko drugačen (nekonvencinalen). Predvsem velja to za rdeča vina, ki sem jim bomo posvetili danes. Zaradi tamkajšnjega toplejšega podnebja vinarjem ni težko pridelati grozdja z visoko stopnjo sladkorja. Več ostanka sladkorja pa pomeni, da imajo vina po končanem alkoholnem vretju višjo alkoholno stopnjo. Medtem ko lahko vinarji pri nas le s selekcijo najboljšega grozdja v dobrih letnikih dosežejo alkoholno stopnjo nad 14.0%, makedonci "z lahkoto" pridelajo tako krepka vina že za osnovno linijo posamezne kleti. Mogoče je tudi to eden od razlogov zakaj alkoholno vretje prekinejo nekoliko prej. Tako so makedonska vina bolj sladka oz. bolj strokovno, imajo nekoliko več ostanka nepovretega sladkorja, kot smo vajeni v Sloveniji. In za tem sladkorjem se (na žalost) nemalokrat skriva premočna kislina. Slednjo je prav s sladkorjem lažje omiliti (trik, ki ga poznajo tudi slovenski vinarji).
Tale cabernet sauvignon je eden izmed vin osnovne linije vinske kleti Bovin. O cenah ponavadi ne pišem, ampak tokrat bom naredil izjemo. To vino stane v supermarketih največ 6 € in ima kar 14.0% alkohola. Mislim da lahko z veliko gotovostjo rečem, da slovenskega vina s takšno stopnjo alkoholna in za takšen denar ni. Toda ali je to vino tudi dobro? Namreč stopnja alkohola nikakor ni glavno merilo za kvaliteto vina. Več si lahko prebereš spodaj pri opisu vina.
Sorta: cabernet sauvignon
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Vinifikacija: Opisa vinifikacije na spletu žal nisem našel. Ugibam, da gre za okoli enoletno zorenje v velikih hrastovih sodih.
Opis vina:
Vino je temno rubinasto barve z bordo odtenki. Aroma je srednje
izražena, po gozdnih sadežih, najbolj po češnjah in robidnicah. V ustih je vino
suho, z malo več ostanka sladkorja kot smo vajeni pri nas, lepo sadno,
moteča je le kislina, ki je kljub ostanku sladkorja malenkost preveč izražena. Taninov je zelo malo (še posebaj
za cabernet sauvignon) in so popolnoma mehki. Pookus je srednje dolg in dober.
Na kratko: Saden cabernet, ki bo zaradi sadnega in bolj sladkega okusa, navdušil pretežno pripadnice nežnejšega spola. Dobro razmerje med ceno in kvaliteto.
Ujemanje s hrano: Priporočam vse vrste mesnih narezkov, svinjino in jagnjetino.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Dolžan sem še opis drugega vina, ki se ni izkazalo za dober izbor zraven narezka. Toda pri temu vinu ni šlo za vprašanje kvalitete (sploh ne), šlo je preprosto za ne najboljši "timing".
Nazadnje sem to vino pil julija lansko leto. Jasno je bilo, da vino potrebuje še nekaj časa. Takrat sem mislil, da bo dovolj, če ga pustimi starati približno pol leta. Mislil sem, da se bodo v tem času tanini že zmehčali in kislina umirila.
No, buteljko mi je uspelo ohraniti ta čas nedotaknjeno, vendar izkazalo se je, da sem bil z oceno časa staranja nekoliko preveč optimističen. Mislim, da bo potrebno vsaj še eno leto preden bom spet "tvegal" in odprl še kakšno buteljko. Nekatera vina preprosto potrebujejo več časa, da dozorijo. Na nas pa je, da potrpežljivo čakamo in z malo sreče ujamemo vino, ko je to najboljše.
Sorta: modri pinot
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Vinifikacija: Prepričan sem, da je vino zorelo v barik sodčkih. Mislim da okoli dve leti.
Opis vina:
Vino je temno bordo rdeče barve. Aroma je srednje izražena, najbolj po rdečih gozdnih sadežih (višnja), v ozadju pa je prijetna nota lesa. V ustih je vino suho, ne še popolnoma zaokroženo (kislina še nekoliko izstopa), sicer pa sadno in polnega telesa. Taninski oprijem je kar bogat, vendar so tanini še precej grobi. Pookus je dolg in dober.
Na kratko: Mladenič, ki bi lahko zrastel v pravega gospoda. Počakati.
Ujemanje s hrano: Dovolj krepak, da ga lahko ponudimo tudi ob divjačini in govejih steakih. Seveda pa se bi dobro ujel tudi z svinjino in teletino. Prilega se tudi k srednje in bolj zorjenim sirom.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Kot sem napisal v prejšnjem postu, nisem imel srečne roke pri izbiri vina ob narezku. Ne rad kritiziram, saj je za pridelavo vina potrebno veliko znanja, potrpljenja, žrtvovanja in dela. Še posebaj mi je težko, ko moram kritizirati dobrega vinogradnika in prijetnega možakarja (kar g. Colja je). Spomnim se recimo njegovega merlota (letnik 2008), ki je bil odličen. Dejstvo pa je, da tudi dobrim kdaj spodleti.
Post pišem tudi zaradi tega, ker ne bi bilo fer, če bi boljša vina hvalil, slabša pa pustil neomenjena. Izpostavil bi, da to ni edina buteljka tega vina, ki sem jo poskusil. Zato mislim, da obstaja zelo majhna možnost, da bi bili samo ti dve slabe kakovosti. Seveda pa (teoretično) verjetnost za to obstaja.
Sorti: merlot in cabernet sauvignon
Letnik: 2007
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Maceracija je trajala 14 dni. Nato je vino zorelo v 225l-skih barik sodčkih.
Opis vina:
Vino je temno rubinaste barve z rahlo
rjavimi odtenki. Aroma ni všečna, zelo močno po gnilih jajcih. Sicer se je po dolgem dekantiranju ta aroma rahlo izgubila, tako da so v ospredje prišle arome po gozdnem jagodičevju in malo tudi po popru. Toda ta vonj po gnilih jajcih je vino vztrajno spremlajal v ozadju. V ustih je vino suho, kislina je premočno izražena,
tanini so grobi, vse skupaj je popolnoma neuravnoteženo. Pookus je suh, srednje
dolg in zelo grenak.
Na kratko: Vino, ki ga ne bi priporočil nikomur.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Za tebe imam še eno alternativo narezka. Predvsem je zanimivo, kako redko se odločimo, da bomo doma postregli kaj takega. Mogoče smo navajeni na to, da ta jed ne more zadovoljiti pričakovanja naših gostov. Mogoče pa nam preprosto nikoli ne pade na pamet, da bi jo postregli.
Govorim o paštetah. Ampak ne o katerikoli paštetah, temveč o tistih posebnih, boljše kakovosti. Zraven potrebuješ le malo popečenega kruha, nekaj sladkega, nekaj kislega in po želji maslo. Spodaj na sliki je primer takšenga narezka, ki ga je, z veliko estetskega smisla, pripravila moja punca. Sestavljen je iz dveh paštet (piščančje jetrne in račje jetrne), grozdnega džema in slivovega pekmeza ter šampinjonov v kisu. Vse skupaj se odlično ujame, saj v ustih delajo prav vsi kotički jezika.
Seveda pa za ljubitelje vina ne sme manjkati sirni krožnik. Tokrat sva se s punco odločila za tri različne sire:
- mlajši sir, zorjen v briškem vinu;
- sir s plesnijo (Tokrat ne paladin. Morem priznati moram, da je paladin veliko boljši.);
- španski ovčji sir, precej zorjen, polnega okusa, čudovit (najboljši)
Kot sem že rekel, lahko zraven postrežemo popečeni kruh. Punca se je odločila, da bo pripravila brusketke. Izakazalo se je, da jih je zelo preprosto narediti. Kose kruhe po želji namažemo z olivnim oljem ali s pelati. Poleg tega pa lahko dodamo še malo česa, bazilike, timijana, popra ali kakšne druge začimbe. Nato damo kruhk v pečico na cca. 200 stopinj Celzija. Končni izdelek si lahko ogledaš na spodnji sliki.
Kot se spodobi, sem zraven postregel tudi vino. Toda tokrat na najino žalost nisem imel sreče pri izboru. Najprej sva odprla Coljatovo Fantasio red, nato pa še modri pinot od Pasjega repa. Več o tem zakaj nisem imel sreče pri izboru vin, si boš lahko prebral v naslednjih dveh postih, kjer ju bom bolj podrobno opisal.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Kaj pomeni teranton? To je marketinško ime za staran kraški teran. Slednjega pa pridelujemo izključno iz vinske sorte refošk. Teranton je torej zorjen, bolj strukturiran teran.
Sam sem kar velik privrženec terana in spomin se, da sem teranton iz vinske kleti Vinakras (takrat v drugačni preobleki) že poizkusil. Šlo je za letnik 2003 in ostal mi je v spominu, kot zanimivo in dobro vino. Presentilo pa me je predvsem dejstvo, da je bil po desetletju (buteljko sem namreč odprl leta 2013) še vedno v dobri formi.
Teranton, ki ga danes opisujem, je letos na sejmu Ljubljana Vino prejel zlato odličje. Kljub temu da je letnik 2009, je šele letos prišl v prodajo. Razlog je dolgo in kombinirano zorenje v hrastovih sodih.
Po mojem mnenju gre za sadno vino, ki je zelo mehko (skoraj brez taninov). Sortno kislino so popolnoma umirili, mogoče celo preveč. Kdor bo iskal "teran" v tem vinu, ga zlahka ne bo našel. Kot opozorilo moram napisati, da je vino v eni izmed dveh buteljk, ki sem jih imel, moziralo. Zaradi vsega tega malce dvomim, da bo to vino zdržalo desetletje.
Sorta: refošk
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Maceracija je trajala ena mesec. Nato je vino tri leta zorelo v barik sodčkih (70% iz francoskega in 30% iz ameriškega hrasta). Po tem je vino še dve leti zorelo v velikih hrastovih sodih iz slavonskega hrasta.
Opis vina:
Vino je sortno temno rubinaste barve z vijoličastimi odtenki. Aroma je srednje izražena, lepa, najbolj je vonjati temne gozdne sadeže (robidnico) in temno čokolado. V ustih je vino suho, uravnoteženo (nenavadno za teran) in zelo sadno. Tanini so mehki in skorajda ni. Odhod je dober in dovršen ter malenkost (nemoteče) pogreni.
Na kratko: Spodoben zorjen kraški teran (teranton), katerega glavni adut je sadnost in mehkoba.
Ujemanje s hrano: Ob mastnih narezkih se dobro ujame tudi z divjačino, govedino in zorjeinimi siri.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Upam, da nisi obupal, ker nisem tako dolgo objavil karkoli novega. Še sem tu :).
Rumeni muškat je vsem dobro znana sorta. Večinoma iz te sorte pridelujejo vina z več ostanka sladkorja, toda prepoznamo ga po edinstveni, sortni, muškatni aromi. Seveda obstaja več podvrst muškata, ampak rumeni je med najbolj aromatičnimi. Verjetno je zaradi tega tudi najbolj priljubljen. Izvira iz Male Azije in je najstarejša sorta, kar jih pozna človek. V Sloveniji uspeva v vseh vinorodnih okoliših. Dodati je potrebno še, da je ena izmed najboljših sort za pridelavo predikatov.
Ta buteljka predstavi rumeni muškat v popolnoma drugi luči. Kot sveže, suho belo vino. Prihaja iz Štajerske kleti Dveri-Pax, o kateri sem več povedal že v prejšnjih postih. Naj povzamem, da je to zame ena najboljših vinskih kleti na Štajerskem. Oba vina, ki sem ju že predstavil (sauvignon in šipon "Ilovci") sta bila odlična, referenčna.
Nažalost pa to vino ni nič posebnega. Aroma je presentljivo premila. Pookus pusti nekako kiselkast (limonkast) okus v ustih. Najboljši del vina je za moj okus zagotovo okus. Več si lahko prebereš spodaj.
Sorta: rumeni muškat
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.0%
Vinifikacija: Vino je zorelo v inoks cisternah.
Opis vina:
Vino je zelo bledo limonaste barve. Aroma je presentljivo zadržana, prepletajo se arome muškatov in listov paradižnika ter paprike. Zato bi tudi težko določil, ali je vino muškat ali sauvignon. V ustih je vino suho, sortno manj polnega telesa, z umirjeno kislino, vendar sveže in mineralno ter s precej ostanka CO2. Pookus je sicer kar dolg, ampak v ustih pusti kisel okus (kot limonin sok).
Na kratko: Suhi rumeni muškat, ki pa je zgolj povprečno vino. Hvalim le zelo mineralen in svež okus.
Ujemanje s hrano: Ker je manj polnega telesa, ga predlagam kot aperitiv in ob lažjih jedeh, kot so testenine z mocarelo in paradižnikom.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Posvetimo se danes (meni bolj priljubljenim) mirnim vinom. Po sauvignonu in chardonnayju bom predstavil še eno zelo dobro vino iz briške kleti Edi Simčič. Tokrat njihovo najbolj osnovno rdeče vino. Gre za zvrst dveh cabernetev (sauvignona in franca) ter merlota, ki posebaj zorijo v malih barik sodčkih 24-30 mesecev. To pomeni, da svežega rdečega vina v tej kleti ne pridelujejo. Še več, kar pri mnogih vinarjih predstavlja vrhunec ponudbe pri rdečih vinih, pri Simčičevih pomeni šele začetek.
In to kakšen začetek. Čeprav vino nima širine, ki jo imajo velika rdeča vina, je dovršeno in uglajeno. Njegov glavni adut je lep, saden (po gozdnih sadežih) okus ter dolg in prav tako saden odhod.
Sorte: cabernet sauvignon, cabernet franc in merlot
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Vinifikacija: Vino je zorelo v 225l-skih francoskih barik sodčkih 24-30 mesecev.
Opis vina:
Vino je temno rubinaste barve z bordo odtenki. Aroma je srednje izražena, po temnih gozdnih sadežih, malenkost tudi po vaniliji in popru. V ustih je vino suho, polnejšega telesa, uravnoteženo in izredno sadno. Taninov je precej in so se lepo zmehčali. Pookus je dolg in zelo dober.
Na kratko: Dovršena manj kompleksna rdeča zvrst, ki je zdaj na vrhuncu.
Ujemanje s hrano: Raznorazni narezki, telečja in svinjska pečenka ter pečeni kozliček ali jagenjček.
Do naslednjič ...
