Moët & Chandon Brut Imperial in Bagueri Brut

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes se bomo posvetili dvema dobrima penečima vinoma oziroma (bolj točno) enemu šampanjcu in eni penini.

Verjetno skoraj vsak človek, ki ga vino zanima, pozna vinsko klet Moët & Chandon. Njihov šampanjec po mnogih anketah in raziskavah velja za najbolj popularnega na svetu. Brut Imperial je mešanica več kot 200-ih različnih vin modrega pinota, pinot meunierja in chardonnayja. Seveda ga tako kot vse druge šampanjce pridelujejo po klasični oz. šampanjski metodi.

Končna ocena? Dober: zagotovo. Vrhunski: žal ne. Mogoče nisem čisto objektiven, saj mi peneča vina niso tako ljuba kot mirna. Vendar bi za tako ceno pričakoval nekoliko več. Vem pa, da tako kot pri drugih stvareh, tudi pri vinih (še posebaj šampanjcih) drago plačaš znamko.

Pa poglejmo zdaj še Bagueri Brut iz vinske kleti Goriška Brda. Kot sem v uvodu že nakazal, to ni šampanjec. Zgolj penina. Pa kaj za to. Predstavljam jo, ker me je pozitivno presenetila. Pridelana je po klasični oz. šampanjski metodi iz sort chardonnayja, modrega pinota in rebule.

Mnenje? Zelo dobra penina. Za moj okus boljša od Zlate Radgonske. Najbolj mi je pri tem vinu všeč odhod, ki ni oster in agresiven, pa vendarle zelo obstojen. Če jo primerjam z Moëtom bi se težko odločil za favorita. Ko pa za faktor vzamemo še ceno ,... Ja, zagotovo bi se odločil za penino Bagueri Brut, saj za svojo ceno nudi, kar precej užitkov.

Do naslednjič ...

Chardonnay - Edi Simčič

Pozdravljen ljubitelj vina!

(27.12.2015) Vino sem pred kratkim spet odprl in me je znova očaralo. Po mojem mnenju je to eden najboljših treh slovenskih chardonnayjev. Toplo priporočam!

Chardonnay je najbolj razširjena sorta na Svetu. Tudi v Sloveniji uspeva v vseh vinorodnih okoliših. Čudno, da je to šele druga buteljka te sorte, ki jo opisujem na mojemu blogu. Mimogrede to je tudi druga buteljka iz vinske kleti Edi Simičič. Slednje odpiram le ob bolj posebnih priložnostih. Je pa res, da je že dan, ko odprem kakšno buteljko iz te kleti, poseben.

Že ko sva bila s punco pred približno dvema letoma prvič na degustaciji v Vipolžah (Goriška Brda), sem se na lastne oči prepričal o natančnosti, sistematičnosti in perfekcionizmu pri pridelavi vin v tej kleti. Na te mestu moram dodati, da naju je s punco res pozitivno presenetila gostoljubnost, ki sva jo bila deležna na degustaciji. S tem ne mislim druge vinarje grajat. Veliko je takih, ki so nas zelo toplo sprejeli v njihov dom.
  
Naj povem, da vsa ali pa večino vin iz te kleti odlikujejo polnost okusa in lepa mineralnost. Vsa bela vina zorijo slabo leto v malih barik sodčkih. S tem dosežejo, da les ne prevlada nad sortnostjo, ampak doda k kompleksnosti oziroma širini vina.

Tudi tale chardonnay je v stilu drugih vin te kleti. Dovršen, krepak, zelo mineralen, maslen in mineralen. Toda samo ti pridevniki ne naredijo temu vinu pravice. Zato bom napisal, da gre verjetno za enega najboljših chardonnayjev v Sloveniji. Vino za velike priložnosti in za izbrano družbo. Verjetno bo zdržal vsaj še desetletje.

Sorta: chardonnay
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Vinifikacija: Zorenje vina v 225l-skih barik sodčkih okoli 11 mesecev.

Opis vina:
Vino je skoraj zlate barve. Aroma je sprva zadržana, vonjati je les in dim. Čez nekaj časa se odpre, takrat pridejo v ospredje vonji po zrelih tropskih sadežih in zeliščih. V ustih je vino suho, krepko, polnega telesa, lepo masleno, perfektno uravnoteženo. Zelo mineralno. Pookus je zelo dolg in lep; ostane okus po grenivki.

Na kratko: Mojstrsko dovršen, krepak chardonnay, ki ga toplo priporočam. Referenčen.
Ujemanje s hrano: Morska hrana intenzivnejšega okusa. Ne bi se ga bal postreči tudi k bolj močnim mesnim jedem, kot je svinjina in drobnica.

Do naslednjič ...

Capo D'Istria Merlot - Vinakoper (letnik 2009)

Pozdravljen ljubitelj vina!

V blogu je predstavljenih že veliko dobrih vin, nekaj odličnih, a le peščica izjemnih. Sledeča buteljka zagotovo spada v zadnjo kategorijo. V vinski kleti Vinakoper so poleg izvrstnega shiraza, ki sem ga že opisal, pridelali še izjemen merlot. Obe vini so iz najbolj prestižne linije Capo D'Istria.

Ime za sorto naj bi izhajalo iz francoske besede za kosa (ptič): "merle". Ugiba se, da zaradi skoraj črne barve grozdja. Dobre merlote odlikujejo mehkoba, svežina in sadnost. Ker je v vinogradu dokaj nezahtevna sorta in pa zaradi njegove priljubljenosti, je merlot ena izmed treh najbolj razširjenih sort na Svetu. Toda vin samo iz merlota ni tako veliko, kot bi človek pričakoval. Pogosto se uporablja za pridelavo rdečih zvrsti. Še posebaj se dobro ujame s cabernet sauvignonom.

Kot sem že omenil, dober merlot odlikuje mehkoba, svežina in sadnost. Toda za izjemnost to ni dovolj. Vino je izjemno, ko sta aroma in okus raznovrstna oziroma kompleksna. Mislim, da je ta merlot dosegel kar zavidiljivo stopnjo kompleksnosti. Nenazadnje o tem priča tudi zlata medalja iz svetovnega prvenstva merlotov. Naj za konec omenim še ceno (okoli 21€), ki je za vino takšne kakovosti, zelo dobra.

Sorta: merlot
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Vinifikacija: Po razcepljanju se vino macerira 18 dni. Po biološkem razkisu vino tri leta zori v 225l-skih barik sodčkih. Nato do ustekleničenja zori še v velikih hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je temne bordo barve z intenzivno temno rdečimi odtenki. Aroma je izražena, opojna, široka: v ospredju višnje v žganju, nato črni ribez in usnje; v ozadju temna čokolada. V ustih je vino suho, polnega telesa, uravnoteženo, diskretno sadno, z žametnimi tanini. Odhod je zelo dolg in čudovit.  

Na kratko: Izjemen, kompleksen merlot za velike priložnosti. Zelo dobra cena glede na kakovost.
Ujemanje s hrano: Steaki in biftki na različne načine ter divjačina. Lepo se poda tudi bolj zorjenim sirom.

Do naslednjič ...

Šipon "Ilovci" - Dveri-Pax

Pozdravljen ljubitelj vina!

Kot sem obljubil v prejšnji objavi, sledi predstavitev še enega izjemnega šipona. Toda od kje izraz šipon prihaja? Tega še vedno ne vemo. Mogoče iz francoske besedne zveze "ci bon" (tako dober), mogoče pa iz besede "šip", ki pomeni motiko za okopavanje vinograda.

To vino prihaja iz vinske kleti Dveri-Pax. Slednjo ima v lasti benediktanski red Admont iz Avstrije. So ena izmed največjih kleti na Štajerskem in njihova vina (posebej bela) konstantno držijo kvaliteto na zavidljivi ravni. V blogu sem že opisal njihov sveži sauvignon, ki je za moj okus eden najboljših v Sloveniji.

Toda kaj pomeni beseda "Ilovci" v imenu vina. To je znana lega v Ljutomersko-Ormoških goricah, ki velja kot ena najboljših za šipon. Tako vso grozdje za to vino prihaja iz vinogradov na tej legi. Vino zori v velikih hrastovih sodih in tako pridobiva na polnosti in kompleksonsti. Vendar prava kvaliteta tega vina je ta, da kljub daljšem zorenju v lesu ni izgubilo mladosti in svežine.

Sorta: šipon
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Vino je zorelo na drožeh v velikih hrastovih sodih 18 mesecev.

Opis vina:
Vino je svetlo rumene barve. Aroma je lepa, srednje izražena, v ospredju zrele hruške in jabolke, v ozadju citrusi in nežna nota lesa. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, mineralno, masleno in z malenkostjo ostanka CO2 ter s prijetno sortno kislino. Odhod je dokaj dolg in lepo osvežilen. Najboljši je dobro ohlajen.

Na kratko: Odličen šipon, ki poleg polnosti nudi še svežino in mineralnost. Toplo priporočam.
Ujemanje s hrano: Kosa se lahko tudi z bolj močnimi jedmi, kot je svinjina, jagenjček in kozliček. Dovolj piten, da ga lahko pijemo tudi brez spremljave hrane.

Do naslednjič ...

Šipon - Verus

Pozdravljen ljubitelj vina!

Naslednja dva posta bosta posvečena dvema odličnima šiponoma. Oba prihajata iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija, ampak se po vinifikaciji precej razlikujeta. Mogoče je kdo kdaj slišal za vina sorte "furmint". To je mednarodno ime za šipon.

Šiponu kot sorti se je v Sloveniji veliko časa delala krivica. Veljalo je namreč prepričanje, da se s to sorto ne da pridelati vrhunski vin. Večinoma se je uporabljal za količino v zvrsteh in kdor je videl šiponov grozd ve zakaj. Sam sem namreč že videl kakšnega vsaj 2 kg težkega.   

Madžari so šiponov potencial odkrili veliko pred nami. Predstavlja namreč največji delež najbolj znanega madžarskega vina - tokaja. Zadnja leta pa se tudi v Sloveniji s šiponom dela odlično. Pridelujejo se vrhunska vina različnih stilov: predikati, zorjena ter sveža vina.

Šipon, ki ga bom predstavil v tem postu, prihaja iz vinske kleti Verus. Vina iz slednje so že kar pogosta tema tega bloga. In šipon je po mojem mnenju njihovo najboljše belo vino. Prav zanimiva je vinifikacije, saj majhen delež (10%) zori v barik sodčkih, ostalo pa v inoks cisternah.

Sorta: šipon
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Zorenje 3 mesece na finih drožeh, 90% v inoks cisternah, 10% v barik sodčkih.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve z zelenimi odtenki. Aroma je izražena, vonjati je zrela jabolka in citruse, v ozadje tudi zelišča ter nekaj lesa. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, z nekaj ostanka C02 in nepovretega sladkorja ter z živahno sortno kislino. Pookus je srednje dolg in osvežujoč; čutiti je limone.

Na kratko: Odličen, referenčen svež šipon. Toplo priporočam.
Ujemanje s hrano: Priporočam vse ribe na žaru (sladkovodne in morske) ali pa kot aperitiv. 

Do naslednjič ...

Pod stolpom - Conrad Fürst & Sohne

Pozdravljen ljubitelj vina!

Čas je za prvo belo vino letos. Gre za štajersko zvrst šipona, sauvignona in belega pinota iz vinske kleti Conrad Fürst & Sohne. Zaradi imena slednje se porajajo sledeča vprašanja. Zakaj ima ime kleti avstrijski prizvok? Ali je to sploh slovensko vino? 

No, zgodba je taka. Fürstovi so bili na koncu 19. in v začetku 20. stoletja zelo pomembna družina na Ptuju. Bili so tudi znani pridelovalci vina. Med drugo svetovno vojno pa so vse svoje imetje v Sloveniji izgubili. Šele s postopkom denacionalizacije, ko je Slovenija postala samostojna država, so dobili del svojega imetja nazaj. Torej gre za vino iz Slovenije, za njim pa stoji avstrijski "know-how", za katerega je v večini zaslužen avstrijski enolog Alois Gross. Tudi sami se vidijo kot slovensko podjetje s sedežem v Sloveniji. Zaradi tega je tudi na buteljki z belo barvo napisano:

Ta steklenica vina nadaljuje dolgo vinogradniško tradicijo evropskih razsežnosti, ki jo je Conrad Fuerst ustanovil leta 1821 na najboljših legah Štajerske. Na sončnih terasah danes uspevajo vina, ki svoje poreklo odsevajo v mnogih odtenkih.

Gerhart C. Fürst                                   Alois Gross

Moram povedati, da prvi vtis, ki ga je naredilo to vino, ni bil dober. Aroma ni bila čista, nekako po zatohlem, mogoče celo po bekslu. Lahko da je bila slaba le ta steklenica. Skoraj sem že obupal nad njo, vendar se je čez nekaj časa (4 ure) ta "nečistost" razdišala. O aromi, ki je ostala, lahko govorim samo s superlativi. Tudi okus in pookus sta bila zelo všečna.

Sorte: 55% šipon, 25% sauvignona in 20% belega pinota
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Vino je kombinirano zorelo v inoks cisternah in velikih hratsovih sodih približno šest mesecev.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve z zelenkastimi odtenki. Aroma je bila sprva nečista, po zatohlem, mogoče tudi po bekslu. No, ko se je razdišalo, je bila zgodba dugačna. Vonjati je citruse, jabolka in drugo sadje. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, lepo mineralno, z živahno kislino, ki lepo dopolnjuje celoto. Pookus je v stilu vina, srednje dolg in zelo osvežujoč.

Na kratko: Zelo dobra zvrst, ki ima lepo aromo in je izredno mineralna. Z zelo osvežujočim odhodom.
Ujemanje s hrano: Testenine z bolj začinjene omakami in perutnina. Zelo prija tudi sam.

Do naslednjič ...

Modri pinot - Verus (letnik 2012)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Od bolj žalostnih tem iz prejšnjega posta na lepše. Posvetimo se zelo dobremu rdečemu vinu iz Štajerske. Slednje me je presenetilo s svojo polnostjo, sadnostjo in mehkim vendar konkretnim taninskim oprijemom. Povedati moram, da se je moje prepričanje v dobro delo vinske kleti Verus s tem vinom še bolj utrdilo. 

Vino najprej preseneti s svojevrstno barvo. Ne moremo reči (tudi v narečju), da je "črno". Takoj lahko ugotovimo, da vino ni iz Primorske. Mogoče so to v kleti tudi želeli. V ustih ga odlikujejo sadnost in mehkost taninov. Ti dve lastnosti ga naredita lepo pitnega, vendar istočasno tudi resnega. Zagotovo je to zame najboljše rdeče štajersko vino, kar sem ga do zdaj poizkusil.

Sorta: modri pinot
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Vinifikacija: Žal podatki ne obstajajo. Sumim, da je vino zorelo v velikih hrastovih sodih in da je bila (zaradi barve vina) maceracija nekoliko krajša (3-5 dni).

Opis vina:
Vino je barve višnjevega soka. Aroma je izražena, po rdečih sadežih (brusnice) in višnjevem kompotu, skratka čudovita. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, uravnoteženo in lepo sadno. Taninov je nekaj in le-ti so lepo mehki. Pookus je saden, dolg in lep.

Na kratko: Čudovit lažji, vendar zato nič manj resen modri pinot. Pravo nasprotje primorskim vinom iste sorte.
Ujemanje s hrano: Svinjska pečenka, jagenjček in kozliček ter srednje zorjeni siri.

Do naslednjič ...

Aktualna literatura o slovenskih vinih

Pozdravljen ljubitelj vina!

Konec decembra je izšla zadnja lanska številka revije Vino. Slednja je poleg revije Dolce vita edini pravi slovenski vir literature o vinu in z njim povezanimi stvarmi. Pa še ta izide le štirikrat na leto. Mislim, da je to zelo pereč problem. Pa ne samo za nas ljubitelje (bralce), temveč tudi za vinarje.

Pred kratkim sem na RTV Slovenija zasledil tale članek: 
http://4d.rtvslo.si/!arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174310731.

Slednji govori ravno o tem problemu. Smo vinska država, ki je od leta 2012 brez vinskega vodiča. Ampak to ne bode v oči toliko, kot dejstvo, da so vinarji tisti, ki so povzročili konec vodiča. Sam sem bil namreč prepričan, da ni bilo več denarja za nadaljno izdajanje.

Po mojem mnenju so si vinarji s tem naredili veliko škodo. Vodič je bil zagotovo dober za promocijo kleti (še posebaj, če so bile tudi ocene dobre). Sam mislim, da je v vsakem poslu boljše, če te poznajo, kot da te ne. Poleg tega pa je skrbel za tisto osnovno kontrolo kvalitete vin, ki je nujno potrebna. 

Sam mislim, da je g. Gorjak velik strokovnjak na svojem pordročju in mislim, da je bil vinski vodič sestavljen zelo korektno in profesionalno (to pišem popolnoma objektivno, saj g. Gorjaka osebno ne poznam). Dejstvo pa je, da ne morejo biti vsa vina odlična. Tudi zelo dobra ne. Tako kot vsaka stvar v naravi, tudi število vzorcev glede na kvaliteto vina sledi neki Gaussovi krivulji. 

Verjamem, da se vsak vinar v vinogradu in v kleti preklemano trudi. Da diha oz. živi z vinom in za vino. Razumem, da je po celoletnem napornem delu težko prenesti kritiko (tudi konstruktivno). Toda mnenja sem, da so bile kritike v vodiču napisane dobronamerno.

Res pa je še ena stvar. Ocenjevanje vina je do neke mere objektivno (določanje sortnosti, napak vina, ipd.), končna ocena pa vsekakor vsebuje lepo mero subjektivnosti. Zato je potrebno ocene drugih vedno jemati z določeno stopnjo rezerve. Tudi sam se z vsemi ocenami v vodičih nisem strinjal.

Želel bi si, da bi vsi, ki imajo radi vino, spoznali, da jim lahko vinski vodiči in njim podobne literature bolj pomagajo kot škodijo. Če hočemo postati svetu bolj zanimiva vinska destinacija, bo potrebno veliko več povezovanja in skupnega dela med stroko in vinogradniki. Sicer bomo ostali tam kjer smo, nekje v povprečju. Sam mislim, da bi bila to velika škoda, saj v naši lepi državici pridelujemo zelo kvalitetna vina.

Do naslednjič ...

Refošk "beso" - Besednjak

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vinski potopis nadaljujmo na našem majhnem delu Istre. Gre za vino precej neznanega slovenskega vinarja iz okolice Ankarana. Na žalost na spletu ni veliko podatkov o tem vinu, pa tudi o vinogradniku nasploh. Predpostavljam, da "beso" pomeni lego vinograda, saj menim, da to vino predstavlja najvišjo linijo tega vinogradnika. 

Ali je to prvi refošk v blogu? Odgovor je da in ne. Razlog je ta, da se teran in refošk oba pridelujeta iz ene sorte - refoška. Razlika je le v zemlji, kjer trta refoška raste. Na krasu refošk raste na rdeči prsti oz. jerovici (t.i. "terra rossa"), v Istri pa na rjavi prsti. Torej teran kot sorta ne obstaja. Vendar pa se ti dve vini medseboj kar pošteno razlikujeta. Skupna jima je le sortna kislina, ki odraža njun bratski izvor.

Na koncu moram priznati, da sem pil tudi že kakšen boljši refošk. Zmotil me je predvsem (za moj okus) pregrenak odhod vina. To ne pomeni, da je vino slabo. Sploh ne. Z vsakim požirkom je boljše. Potrebuje čas, da zadiha. Zanimivo bi bilo videti, kakšno bo čez 2-3 leti. Mogoče pa takrat spet pišem o njem.

Sorta: refošk
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Vinifikacija: Zaradi arome, ki je kar precej po vaniliji in temni čokoladi, sumim, da je vino zorelo v barik sodčkih vsaj eno leto.

Opis vina:
Vino je temno rubinaste barve z močnimi vijoličastimi odtenki. Aroma je srednje izražena, v ospredju je vonjati vanilijo in temno čokolado, v ozadju temne gozdne sadeže. Lepa aroma, ni kaj. V ustih je vino suho, polnega telesa in z izraženo sortno kislino (za moj okus skorajda preveč). Taninov je nekaj in so se že zmehčali. Odhod je kar dolg, vendar za moj okus preveč pogreni.

Na kratko: Soliden refošk z lepo aromo, mehkimi tanini in polnim telesom. Obvezno piti s močno hrano.

Ujemanje s hrano: Divjačina, goveji steaki, močno začinjene mastne jedi in zelo zorjeni siri.

Do naslednjič ...

Grabar - Coronica

Pozdravljen ljubitelj vina!

Novo leto bomo začeli z izjemnim vinom iz vinske kleti Coronica, ki me je navdušila že s svežo malvazijo (slednjo sem v blogu že opisal). Za vina iz te kleti sem se začel zanimati, ko sem v lanskoletnem spomladanskem izvodu revije Vino prebral intervju z gospodom Morenom Coronico.

Toda problem je, da je njegova vina v Sloveniji skoraj nemogoče dobiti. In če ne pride gora k Mohamedu, potem mora iti Mohamed k gori. Tako sva se s punco nekega sončnega jesenskega dne (letos jih ni bilo veliko) odločila, da greva na izlet v Motovun in se nato ustaviva v Korenikih (malo izven Umaga). Sicer sem bil rahlo razočaran nad samo degustacijo. Bila je precej neosebna; miza (brez stolov), na njej vseh pet vin, rdeča pretopla, vse skupaj je trajalo mogoče 15 minut. Verjetno tudi zato, ker prava degustacijska soba še ni bila dokončana in ker je bila trgatev v polnem razmahu.

Vseeno pa se nama je prišel gospod Coronica osebno predstaviti. Bilo je ravno med pokušinjo Grabarja. Vprašal sem ga, koliko časa to vino zori v lesu. Brez obotavljanja mi je odgovoril: "Koliko je potrebno" (velja za vsa njegova vina). Všeč mi je, da prilagaja vinifikacijo letniku vina in ne obratno.

Grabar je zvrst merlota in cabernet sauvignona v razmerju, ki je odvisno od letnika. Vino je polnega telesa in zaradi svežine ter mineralnosti, ki je posledica zemlje (terroir), ravno prav pitno. Odlično. Zdaj si želim, da bi kupil kakšno buteljko več.

Sorti: merlot in cabernet sauvignon
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Vinifikacija: Vino zori v hrastovih sodih z različno prostornino, dokler je to potrebno.

Opis vina:
Vino je temno rubinasto barve z bordo odtenki. Aroma je izražena, opojna, sadna, najbolj se vonja črni ribez, nato še borovnice in tudi višnje. V ustih je vino suho, polnega telesa, izjemno uravnoteženo, mineralno ter sveže. Eksplozija različnih okusov. Taninov je kar nekaj, ti so že žametni. Pookus je v stilu vina, dolg in čudovit. Izjemno.

Na kratko: Odlično polno rdeče vino, ki je zelo mineralno in sveže. Avtorsko.
Ujemanje s hrano: Divjačina, odojek, goveji steaki in bolj zorjeni siri. Odličen tudi sam.

Do naslednjič ...