Rumena rebula - Ščurek

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes je na vrsti zagotovo ena najbolj prodajanih rebul v Sloveniji. Mogoče bo koga "zmotil" pridevnik rumena na etiketi, saj je večina briških in vipavskih vin označenih preprosto samo z besedo rebula. Razlog zato je, da obstajata dva klona rebule, in sicer rumena in zelena rebula. Vendar je velika večina rebul na trgu pridelana iz rumene, saj ima ta sorta večji potencial za pridelavo kakovostnega vina.

Verjetno pa je razlog za tako poimenovanje tudi marketinški. V sosednji Italiji je namreč vino te iste sorte označeno kot "ribolla gialla" (slo. rebula rumena).

Sorta: (rumena) rebula
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 9,61 €
Vinifikacija: Po 12-urni hladni maceraciji je vino 6 mesecev zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlato rumene barve. Aroma je srednje izražena, kar široka glede na stil: cvetje, citrusi, zrela zelena jabolka, v ozadju tudi nežna medena nota. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, z ravno prav živahno kislino, redkimi drobnimi mehurčki CO2 in malenkost kremasto strukturo. V ustih prevladujejo arome zelenih jabolk in citrusov (zrela limona in grenivka), tudi mineralnosti je nekaj. Odhod je srednje dolg, osvežilen in malenkost pogreni. 

Na kratko: Rebula, ki ponudi že nekaj več širine. Ena boljših svežih na trgu.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi se odlično ujelo s sladkovodnimi ribami, na primer s filejem vitkega soma na žaru. Pravzaprav pa je dovolj pitno, da niti ne potrebuje spremljave hrane.

Do naslednjič ...

Kefalonija

Pozdravljen ljubitelj vina!

Prvi del počitnic je že minil. Z ženo sva se odločila, da bova letos obiskala Kefalonijo, šesti največji otok v Grčiji in največji med otoki v Ionskem morju. Nahaja se nekje na sredini med Lefkado in Zakintosom. Gre za izredno hribovit otok, zato povprečna potovalna hitrost le redko preseže 40 km/h. To pomeni, da za premagovanje relativno kratkih razdalj, potrebuješ bistveno več časa, kot smo vajeni.

Otok leži na tektonski prelomnici zato so potresi dokaj pogosti. Malo po drugi svetovni vojni pa je otok stresel izredno močan potres, ki je porušil večino stavb. Zaradi tega se nobeno mesto ne more pohvaliti s starim mestnim jedrom. Največ duše in šarma lahko ponudi mestece Assos na severu otoka.

Zelo fotogenično mestece Assos

 Kot ostali otoki v Grčiji, se tudi Kefalonija ponaša s kristalno čistim morjem in čudovitimi plažami. Med slednjimi izstopata bolj znana Myrtos in nama bolj ljuba plaža Petani. Seveda pa si tega otoka nisva izbrala izključno zaradi lepih plaž. Kefalonija se ponaša tudi z zelo dobrim vinom. In čeprav iz Argostolija (največjega mesta na otoku) pokrajina deluje bolj pusta, pa se na drugi strani hribov, v sami notranjosti otoka, skriva presenetljivo bujna vegetacija. V tem delu je tudi večina vinogradov.

Čudovita plaža Petani - raj za snorklanje

Grčija že tako in tako velja za državo, kjer ima skoraj vsaka vas svojo sorto grozdja. Večina izmed teh je avtohtonih in jih ne najdemo nikjer drugje v svetu. Med svetovno najbolj priznane sodijo Xinomavro, Assyrtiko, Agiorgitiko, Malagousia, itd. Čeprav imajo zapletena imena, pa gre za sorte, ki so sposobne dati izredno kvalitetna vina.

Večina otokov v Grčiji prideluje vino vsaj iz ene avtohtone sorte in tudi Kefalonija v tem pogledu ni nobena izjema. Presenetljivo pa je paradni konj (kar se vina tiče) belo vino in ne rdeče, kot bi človek ugibal zaradi toplejšega podnebja. Stvar postane še bolj zanimiva, ko sorto spoznaš. Gre za izredno sveže vino z izjemno mineralnostjo in živahnimi kislinami. Tudi alkoholne stopnje so zmerne, gibljejo se okoli 12.5%. Vsekakor to ni tip vina, za katerega bi rekel, da prihaja iz Grškega otoka, kjer se poletne temperature tudi ponoči redko spustijo pod 20 stopinjami celzija.

Sorta, o kateri govorim, se imenuje robola. Imensko zelo spominja na našo rebula in leta 2013 je bila izvedena študija, ki je potrdila, da sta si sorti v bližnjem sorodu. Zanimiva je še zaradi enega redkega pojava. Trta namreč ni cepljena, to pomeni da tudi koreninski sistem rastline pripada tej sorti. Čeprav v Evropi najbrž obstaja še nekaj takih izoliranih primerov (sam jih na žalost ne poznam), pa je velika večina vina, ki ga danes pijemo, pridelana iz rastlin, kjer koreninski sistem pripada hibridu. Razlog za to so bolezni in škodljivci, ki napadajo koreninske sisteme trtja.

Med počitnicami sva poizkusila kar nekaj robol in obiskala dve kleti (od šestih) na otoku: Robola cooperative (zadruga) in Gentilini. Zanimivo je, da so naju daleč najbolj navdušila vina iz zadruge, čeprav vam degustacije v kleti ne priporočam. Spodaj je še opis po najinem mnenju najboljše robole - San Gerasimo, ki je dobila ime po najbolj znanem samostanu otoka.

Sorta: robola
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Kefalonija, Grčija
Cena: 7,70 €
Vinifikacija: Vino je do ustekleničenja zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je manj intenzivne svetlo rumene barve. Aroma je srednje izražena, izredno sveža, po citrusih (najbolj po limoni, tudi nekaj grenivke) in mineralih (mokrem kamnu), v ozadju tudi medene note. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, s prijetnim kislinskim oprijemom in z drobnimi mehurčki CO2. Je bogato z minerali in aromami po citrusih. Odhod je srednje dolg in usta temeljito očisti.

Na kratko: Za ljubitelje mineralnih vin je to pravi posladek. Zelo dobro razmerje med ceno in kvaliteto.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino se izredno dobro ujema z belimi ribami na žaru. Zaradi izredne svežine je zelo primeren kot aperitiv ali pa kar kot osvežitev med vročimi poletnimi dnevi. 

Do naslednjič ...

Počitnice!

Pozdravljen ljubitelj vina!

Končno je prišel čas počitnic. Tudi letos sva si z ženo izbrala počitniško destinacijo, ki združuje čudovite plaže in zanimiv repertoar vin. Predvsem o slednjem bom zagotovo poročal v eni izmed naslednjih objav. 

Hvala, ker spremljaš moj blog. Trudil se bom, da bodo objave tudi v bodoče raznovrstne in zanimive.

Utrinek iz lanskega potepanja po Sardiniji (plaža La Pelosa)

Do naslednjič ...

"Augustus" - Zanut

Pozdravljen ljubitelj vina!

Cabernet sauvignon je mednarodna sorta in še vedno velja za rdečo sorto, ki služi kot primerjava za vse ostale. Je izredno trpežen in odlično uspeva skoraj na vseh koncih sveta. Za najboljše vinorodne regije za to sorto veljajo Napa Valley v ZDA, Maipo v Čilu, Coonawarra v Avstraliji, Stellenbosch v JAR in levi breg Bordeaux-ja v Evropi. Čeprav v slednjem le redko pridelujejo sortno vino in so bolj praksa zvrsti (cuvee-ji), kjer dominira cabernet sauvignon. Ta dozori zelo pozno in potrebuje veliko sonca, še posebej v zadnjih mesecih pred trgatvijo.

V Sloveniji je problem ravno v tem, da začne kmalu po nastopu jeseni deževati. Zato v Sloveniji cabernet sauvigon le v redkih letih popolnoma dozori. Na sploh mislim, da Slovenija nima tako dobrih leg za to sorto, kot recimo za merlot in modri pinot. Zato je tudi pri nas težko (skoraj nemogoče) pridelati cabernet sauvignon, ki bi bil po kakovosti primerljiv z najboljšimi na svetu.

"Augustus" je po mojem mnenju najboljši slovenski cabernet sauvignon. In čeprav obstaja še nekaj drugih, ki so tudi visoke kvalitete, pa mislim, da take zrelosti, elegance in uravnoteženosti nima noben. Kljub temu da gre za 8 let staro vino, pa šele zdaj počasi prihaja proti vrhuncu. Potrebovalo je kar nekaj časa, da se je zmehčalo. Vsekakor pa bo zdržalo vsaj še desetletje, mogoče tudi več.

Sorta: cabernet sauvignon
Letnik: 2008
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Goriška Brda
Cena: cca. 28,00 €
Vinifikacija: Vino po štiritedenski maceraciji najprej tri mesece zori v inoks cisternah, nato 16,5 mesecev v novih barik (225 L) in tonneaux (500 L) sodih.

Opis vina:
Vino je temno rubinaste barve. Aroma je srednje izražena, široka in večplastna; prevladujejo rdeči (višnje) in temni gozdni sadeži (borovnice), svoje dodata še les in črni poper. V ustih je vino suho, precej polnega telesa, lepo strukturirano, z dobrim kislinskim oprijemom, gosto in toplo. Tako kot na nosu tudi tukaj prevladujejo razni gozdni sadeži (najbolj višnje in borovnice) in poper. Taninski oprijem je širok in tanini so zreli ter žametni. Odhod je dolg, saden in osvežilen.

Na kratko: Za moj okus najboljši slovenski cabernet sauvignon na trgu. Za hedoniste.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino lahko ponudimo k vsem vrstam rdečega mesa; na primer k pljučni pečenki v omaki ali divjačini na žaru.

Do naslednjič ...