Peneča vina (2. del); Vila rose - Istenič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Velikokrat v pogovoru rečemo, da odpiramo šampanjec. Pa ga res? Kakšna je razlika med šampanjcem in "navadno" penino? V grobem velja, da je peneče vino lahko šampanjec, če veljata dve stvari:

1. Vino prihaja iz francoske pokrajine Šampanije (orig. Champagne). 
2. Vino mora biti pridelano po klasični oz. šampanjski metodi.

To pomeni, da ni vsako peneče vino iz Šampanije šampanjec. Obratno pa velja tudi, da sekundarna fermentacija v steklenici ni zadosten pogoj (npr. Zlata radgonska penina), da je penina šampanjec.

Zadnjič sem za neko priložnost kupil penino Vila rose iz vinske kleti Istenič. Gre za poznavalcem dobro znano klet iz Bizeljskega, ki vse svoje penine prideluje po klasični metodi. Zanimiva je tudi zato, ker je po lastnostih podobna rose Zlati radgonski penini, ki sem jo pil le par dni kasneje. Če bi me kdo vprašal, katero bi raje pil še enkrat, bi se skoraj zagotovo odločil za Isteničevo Vilo rose. Prepričal me je njen saden okus in zares fini mehurčki CO2.

Sorta: modri pinot
Sladkorna stopnja: polsuho
Alkoholna stopnja: 12.0%
Metoda pridelovanja: klasična oz. šampanjska

S čimerkoli že boš nazdravljal ti želim, 

SREČNO, VESELO IN USPEŠNO LETO 2015!

Do naslednjič ...

Peneča vina (1. del); Muškatna penina - P&F Jeruzalem Ormož

Pozdravljen ljubitelj vina!

Prihaja čas, ko se proda oziroma popije največ penečih vin - NOVO LETO! Zato se bom v tem in naslednjem postu posvetil penečim vinom. Le-ta se najpogosteje pridelujejo po dveh različnih metodah:

• charmat - sekundarna fermentacija v cisternah in
• klasična ali šampanjska metoda - sekundarna fermentacija v steklenicah.

V splošnem velja, da so peneča vina pridela po drugi metodi višje kakovosti in so zato tudi dražja. Kot primer naj povem, da je Zlata radgonska penina pridelana po klasični metodi, medtem ko je Srebrna radgonska penina po charmat metodi.

Moda je takšna, da v Sloveniji trenutno velika večina ljudi pije in kupuje radgonske penine. Tudi sam jih velikokrat vzamem, saj jih vsak pozna in so konstantno kvalitetne. Ampak v Sloveniji je še veliko drugih vinskih kleti, ki pridelujejo dobre penine. 

V tem postu bom izpostavil slovensko penino pridelano po charmat metodi, ki je po mojem mnenju zelo dobra. Gre za Muškatno penino iz vinske kleti P&F Jeruzalem Ormož. Pri njen najbolj navduši značilna aroma po muškatih in nežen, slajši okus. Mislim, da je to penina, ki bo zadovoljila tako popolnega laika kot poznavalca. 

Sorta: muškat ottonel
Sladkorna stopnja: polsladko
Alkoholna stopnja: 10.0%
Metoda pridelovanja: charmat
  
S čimerkoli boš nazdravljal, ti želim 

SREČNO, VESELO IN USPEŠNO LETO 2015!

Do naslednjič ...

Rebula - Jakončič

Pozdravljen ljubitelj vina!

V zadnjem postu sem opisal Blažičevo svežo rebulo. Čisto po naklučju bo tudi ta post namenjen vinu enake sorte in podobnega stila (sveže). Gre za rebulo iz vinske kleti Jakončič v Goriških Brdih. Glavna razlika med tema dvema vinoma v načinu pridelovanja je ta, da pri Blažičevih pustijo vino več časa na drožeh (maceracija je nekoliko daljša).

Sodba? Zelo dobra rebula, ki jo krasi lepa mineralnost. Je pa manj polnega telesa. Vsekakor ni nič narobe, če je vino lažje. Nekaterim ljudem je to bolj všeč. Kot veliko drugih stvari, je to stvar osebnega oksua. No, moj favorit je še vedno Blažičeva rebula.

Sorta: rebula
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Vino je približno 6 mesecev zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je zelo svetlo zlate barve. Aroma je manj izražena, sveža, sortna, po sadju (citrusi, zelena jabolka). V ustih je vino suho, sveže, s prijetno kislino, brez mehurčkov CO2, izredno mineralno, ampak manj polnega telesa. Pookus je srednje dolg in osvežilen.

Na kratko: Lažja, sveža rebula katere glavni adut je lepa mineralnost.
Ujemanje s hrano: Lažje, manj intenzivne jedi, postrvi na žaru, mozzarella.

Do naslednjič ...

Rebula - Blažič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa smo spet pri sorti, ki je meni tako ljuba. Mogoče tudi zaradi tega, ker ima toliko različnih obrazov - od svežih vin, zorjenih vin, oranžnih vin, penin in predikatov. Rebula zmore vse. V Sloveniji uspeva samo v dveh vinorodnih okoliših, in sicer v Goriških Brdih in v Vipavski dolini.

Današnja rebula je sveža. Pridelujejo jo v vinski kleti Blažič v Goriških Brdih. Povedati moram, da sem do zdaj poizkusil že večino slovenskih svežih rebul in tako razvil kar dober okus za to sorto. In če bi me kdo vprašal katera sveža rebula mi je najboljša, bi brez pomiselka rekel: "Blažičeva, letnik 2012!"

Toda danes se bom posvetil novejšemu letniku, se pravi letniku 2013. Kako parira letniku 2012? Moram reči, da kar dobro! Krasijo ga prav taka sortnost, svežina in mineralnost. Toda manjka mu nekoliko telesa, kar je normalno, saj je bil letnik 2013 nekoliko slabši. 

Sorta: rebula
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Maceracija je trajala dva dni, nato je vino zorelo v inoks cisternah približno 10 mesecev.

Opis vina:
Vino je že skoraj zlate barve. Aroma je srednje izražena in potrebuje čas, da se odpre. Vonjati je svežino, mineralnost in pa sadnost (hruške, zelene jabolke). V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, čudovito uravnoteženo, izjemno sveže, mineralno in z malenkostjo ostanka CO2. Pookus je srednje dolg in zelo osvežilen.

Na kratko: Kljub slabšemu letniku še vedno referenčna rebula. Ugodna cena.
Ujemanje s hrano: Ribe na žaru, še posebaj postrvi, morske solate in testenine z morskimi sadeži. Odličeno se pije tudi brez spremljave hrane.

Do naslednjič ...

Rose - Lisjak

Pozdravljen ljubitelj vina!

Veliko ljudi misli, da so rose vina zvrsti belega in rdečega vina. To vsekakor ne drži, saj se pridelujejo skoraj izključno iz rdečih sort. Izjemoma obstajajo tudi roseji iz sivega pinota (npr. Sivi pinot R iz vinske kleti Mansus). Ponavadi jih krasi lepa aroma po rdečih sadežih, kot so maline in jagode. Pogosto pa imajo tudi malo več ostanka nepovretega sladkorja. To pomeni, da so lahko polsuha ali celo polsladka. 

Tale rose prihaja iz vinske kleti Lisjak iz Vipavske doline. Opisujem ga, ker me ja pozitivno presenetil, saj ga krasi vse, kar si od roseja želim. Je suh, svež in saden. Poleg tega pa je na voljo za zelo ugodno ceno.

Sorta: merlot
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Srednje dolga maceracija in zorenje vina v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je svetlo rozaste barve z močnim odtenkom barve lososa. Aroma je srednje izražena in nekoliko drugačna kot sem jo vajen pri rosejih. Prepletajo se note tropskega sadja in rdečih gozdnih sadežev. V ustih je vino suho, sveže, s prijetno uravnoteženo kislino in srednje polnega telesa. Pookus je osvežilen, srednje dolg in rahlo pogreni. 

Na kratko: Dober suh svež rose, ki ima zelo ugodno ceno.
Ujemanje s hrano: Kot aperitiv in ob manj začinjeni perutnini ter ob testeninah z lažjimi omakami.

Do naslednjič ...

Sauvignon - Dveri-Pax

Pozdravljen ljubitelj vina!

V prejšnjih postih sem že opisal dva sauvignona, ki pa sta bila oba zorjena v lesu. Tako, sledi prvi opis svežega sauvignona. Tale me že tretje leto zapored navdušuje. Prideluejo ga v vinski kleti Dveri Pax, ki je v lasti benediktanskega reda iz Avstirje. "Dveri" je stara slovenska beseda za vrata, "pax" pa je latniska beseda za mir. Torej besedna zveza dveri pax pomeni "vrata miru".

O sortnosti sauvignonov sem že govoril v prejšnjih postih. Nisem pa povedal, od kod izvira njegovo ime. Izhaja iz francoske besede "sauvage", ki pomeni divje. Namreč sorta je v vinogradu zelo bujne rasti. Prav zaradi te divjosti so se nekateri vinogradniki odločili, da pridelujejo vina na takšen način, da izražajo divjo naravo sorte. Takšna vina imajo zelo izražene arome in kisline. Recimo večkrat nagrajeni Pullusov sauvignon iz Ptujske kleti je lep primer takega divjega sauvignona.

Sam imam raje uravnotežena vina in ta sauvignon je takšen. Uravnotežen, svež in dovolj polnega telesa. Zato tudi meni najljubši svež sauvignon (poleg Zanutovega).

Sorta: sauvignon
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Vinifikacija: Zorenje v inoks cisternah približno pol leta.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve. Aroma je srednje izražena, lepa, čista in nežna. Po paradižnikovih listih in papriki, v ozadju zrelo rumeno sadje. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, zelo sveže in mineralno, z kar nekaj ostanka CO2 in prijetno uravnoteženo kislino. Pookus je srednje dolg, zelo dober in popolnoma očisti usta.

Na kratko: Odličen primerek svežega sauvignona. Za v vinoteko.
Ujemanje s hrano: testenine s pelati in baziliko pa tudi tuno, manj okusne ribe in mladi siri.

Do naslednjič ...

Chardonnay - Piro

Pozdravljen ljubitelj vina!

V prejšnjem postu sem predstavil našo nedeljsko degustacijo vin. Le-ta sem tudi na kratko opisal, obljubil pa sem natančnejši opis Pirovega chardonnayja. 

Vinska klet Piro se nahaja v Vipolžah v Goriških Brdih in nosi vzdevek dedka Petra Jakončiča, ki se je prvi v družini začel resno ukvarjati z vinarstvom. Peter, na kratko Pero in od tod Piro. Čez generacije so dobili sloves kot odlični pridelovalci vina, še posebaj pa so bili vedno izpostavljeni njihovi chardonnayji.

Pridelujejo tri različne linije chardonnayjev: sveži (zorjen v inoks sodih), "supreme" (zorjen v velikih hrastovih sodih) in "bosc" (ime vinograda, staran v 225l-skih barik sodčkih). Naj povem, da chardonnayja iz linije "bosc" še nisem poizkusil. Chardonnay "supreme" letnik 2011 pa je še danes eden izmed meni najljubših.
Toda v tem postu se bom podrobneje posvetil svežemu chardonnayju. Slednji me je rahlo razočaral, saj ni bil dovolj uravnotežen. Manjkala mu je tudi večja polnost telesa in daljši pookus.

Sorta: chardonnay
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Vinifikacija: Vino je zorelo v inoks cisternah eno leto.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve z rahlimi zelenimi odtenki. Aroma je sortno manj izražena, sveža, največ je čutiti tropsko sadje. V ustih je vino suho, sveže, rahlo tudi masleno, vendar so kisline malenkost preveč izražene in telo ni tako polno, kot bi pričakoval glede na alkoholna stopnjo. Pookus je svež, dobro očisti usta, ampak za vrhunsko vino absolutno prekratek.

Na kratko: Sveži chardonnay, ki ima za moj okus preveč izražene kisline. Tudi telo in pookus nista na nivoju.
Ujemanje s hrano: Lažji narezki, postrv na žaru, perutnina na žaru in mladi siri.

Do naslednjič ...

Nedeljska degustacija

Pozdravljen ljubitelj vina!

To nedeljo smo imeli pri mami nenačrtovano vinsko degustacijo. Priložnost smo dali tudi vinom nižjega cenovnega razreda. Pač tem, ki jih je imela mama doma.

Od leve proti desni si sledijo:

1. Ekološki refošk - Rodica (poreklo: Slovenska Istra, Slovenija; letnik 2013; suho rdeče; cena: 7-10€)
2. Teran - Vinakras (poreklo: Kras, Slovenija; letnik 2013; suho rdeče; cena: 4-5€)
3. Cabernet-Carmenere - El Emperador (poreklo: Čile; letnik 2013; suho rdeče; cena: 4-5€)
4. Mouton Cadet Reserva - Graves (poreklo: Bordeaux, Francija; letnik 2012; suho rdeče; cena: 12-16€)
5. Chardonnay - Piro (poreklo: Goriška Brda, Slovenija; letnik 2013; suho belo; cena: 8-11€)
6. Graševina Turković - Kutjevo (poreklo: Slavonija, Hrvaška; letnik 2012; polsuho belo; cena: 9-11€)
7. White Star of Stiria - Kupljen (poreklo: Štajerska Slovenija, Slovenija; letnik 2011; suho belo; cena: 12-14€)

Prišli smo do dveh skupnih ugotovitev. Najboljše vino izmed degustiranih je zagotovo White star of Stiria (št. 7), ki sem ga bolj podrobno že opsial. Druga ugotovitev pa je bila, da so bila rdeča vina slabše kvalitete, kot smo pričakovali. 

Največ smo pričakovali od Mouton Cadeta (št. 4), ampak vino je bilo prazno tako na vonju kot na okusu. Čutiti je bilo samo nezrele tanine, v ozdaju pa ničesar. 
Rodičin refošk (št. 1) je imel sicer najlepšo aromo od vseh rdečih vin, toda kisline so bile preveč izražene. 
Od terana (št. 2) in čilenskega vina (št. 3) zaradi cene ni bilo pričakovati neke posebne kvalitete. Naj samo omenim, da Izbrani teran kleti Vinakras, ki sem ga že opisal, stane samo 2 eura več in je veliko boljše kvalitete.

Naj se zdaj posvetim še belim. Poleg zmagovalca smo poizkusili tudi večkrat nagrajeno Turkovićevo graševino (št. 6; če kdo tega ne ve, graševina je laški rizling), ki je bila zelo korektna. Ni pa imela tiste svežine, ki jo imam rad. Tudi ostanka povretega sladkorja je bilo nekoliko preveč za moj okus.
Ostane nam še ljubiteljem vina dobro znan Pirov chardonnay (št. 5). Več o tem vinu, bo moč prebrati v mojem naslednjem postu.

Do naslednjič ...

Akord - Šturm (letnik 2009)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Oranžna vina. Za laika bi njihovo pridelavo lahko opisali tako: dolga maceracija (vsaj 3 dni) in nato zorjenje na drožeh v hrastovih sodih (vsaj 1 leto). Prednost teh vin je, da je za njihov obstoj potrebno veliko manj žvepla, saj z dolgo maceracijo in dolgim zorjenjem v lesu iz droži potegnejo veliko naravnih konzervansov. Zaradi tega in načina dela v vinogradu, so skoraj vsa oranžna vina ekološko pridelana.

O smiselnosti in kvaliteti oranžnih vin je bilo že veliko napisno. Tradicionalisti so ponavadi proti oranžnim vinom, saj v teh vinih ni čutiti sortnosti. Vendar pa novosti ne morajo soditi ljudje, ki imajo že v začetku predsodke. Sam sem mnenja, da tudi predikatna vina ne izražajo sortnosti, pa vendar jih ti isti ljudje kujejo v zvezde (seveda tista res kakovostna).

Izpostavil bi, da je težje pridelati dobro oranžno vino kot dobro belo ali rdeče vino na tradicionalen način. To je tudi eden izmed razlogov, da so oranžna vina precej draga. Seveda pa je treba napisati, da imajo oranžna vina res svojevrsten okus, tako kot npr. tartufi, jetrca, ... Predlagam, da vsak poizkusi kvalitetno oranžno vino in si sam oblikuje mnenje.

Buteljka, ki jo predstavljam, zagotovo sodi v sam vrh oranžnih vin. Ne samo oranžnih, tudi belih vin nasploh. Gre za belokrajnsko zvrst rumenega muškata, traminca in kraljevine. Od tod izvira tudi vzdevek tega vina: "suhi predikat". 

Naj kot opombo napišem, da smo zadnjo buteljko, ki smo jo odprli, morali dekantirati skoraj eno uro. Seveda pa je bila naša potrpežljivost v celoti poplačana.

Sorte: 30% rumeni muškat, 60% traminec in 10% kraljevina
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Vinifikacija: Maceriranje vseh treh sort skupaj 6 dni. Nato zorjenje v hrastovih sodih 3 leta.

Opis vina:
Vino je temno zlatorumene barve. Aroma je izražena, opojna, neprekosljiva, čutiti je tropsko sadje (melono) in med ter v ozdaju značilna aroma traminca in muškata. Vino je v ustih suho, izredno polnega telesa, mehko, z nekaj zrelimi tanini (posledica dolge maceracije). Res unikatno. Tudi pookus je poseben, poln in zelo, zelo dolg.

Na kratko: Avtorsko vino mojstra iz Bele krajine. Edinstveno.
Ujemanje s hrano: Teletina, zorjeni siri in jedi s tartufi.

Do naslednjič ...

Pinela - Guerila (letnik 2012)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Kar nekaj časa je minilo od mojega zadnjega posta in zato se oproščam.

Predstavil bom vino avtohtone slovenske sorte pinele, ki uspeva samo v Vipavski dolini. Gre za buteljko iz dobro znane vinske kleti Guerila. Moram pohvaliti stil spletne strani in tudi stil komercializacije te kleti. Predvsem zaradi tega, ker je naravnana proti mlajšim ljubiteljem vina.

Za sveže vino je letnik 2012 že nekoliko star. Posledica tega je, da je vino že izgubilo tisto mladost, tisto svežino, ki jo nekoč imelo. Namreč, to vino sem že pil pred približno enim letom. Takrat je dišalo omamno, bilo je srednje polnega telesa in izredno sveže. Skratka odlično sveže vino. Verjetno najboljša pinela kar sem jih pil (poleg Ferjančičeve). Danes pa mislim, da je čas letnika 2012 že minil. Seveda pa priznavam, da se vino v različnih buteljkah različno razvija in je zato možno, da je kakšna izmed njih še takšna, kot bi morala biti.

Sorta: pinela

Letnik: 2012

Sladkorna stopnja: suho

Alkoholna stopnja: 12.5%

Vinifikacija: Pet ur hladne maceracije. Šest mesečno zorenje vina v jeklenih cisternah na odmrlih kvasovkah.

Opis vina:

Vino je svetlo zlate barve. Aroma je manj izražena, primarnih vonjav ni več, diši že bolj po medu. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, s prijeno kislino, sveže, z malo ostanka CO2. Pookus je srednje dolg, rahlo grenak, začne se lepo, ampak na koncu ne ostane prav dosti v ustih.

Na kratko: Nekoč odlična pinela, ki je najboljše čase že videla.

Ujemanje s hrano: Testenine, ribe in perutnina ter manj zorjeni siri.

Do naslednjič ...

Sauvignon Bagueri - Vinska klet Goriška Brda

Pozdravljen ljubitelj vina!

Lepa stvar je, ko te neko vino pozitivno preseneti. Še posebaj, ko tega ne pričakuješ. Buteljko so pridelali v vinski kleti Goriška Brda in je iz linije Bagueri, ki je poimenovana po grofu katalonskega rodu (Silverio de Baguer). Ta je živel v gradu Dobrovo, poleg tega pa je bil velik vinski poznavalec. V vinski kleti Goriška Brda predstavlja ta linija najvišjo izmed sortnih vin. Nad njo so le vina A+ (belo in rdeče) in M+ (oranžno vino). 

Moram priznati, da mi do tega vina, linija Bagueri vinske kleti Goriška Brda ni bila posebaj pri srcu. Vsa bela vina so se mi zdela nekako preveč "ožgana". Zaradi tega sem bil pred poizkušanjem nekoliko skeptičen. Toda s prvim požirkom se je vse to spremenilo. Vino je skorajda odlično. Želel bi si le, da bi odhod pustil večji pečat.

Sorta: sauvignon
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Vinifikacija: Zorenje 80% vina v inoks cisternah, 20% pa v francoskih barikih 5 mesecev.

Opis vina:
Vino je zlate barve. Aroma je lepo izražena, sadna (po hruškah) in po bezgu. Širino aromi daje še zelo nežna lesna nota. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, uravnoteženo in zelo nežno. Najboljša stvar pa je, da je obenem masleno in zaradi malenkosti ostanka CO2 ter mineralnosti še sveže. Pookus je srednje dolg in dober. Vino je na vrhuncu.

Na kratko: Zelo dober sauvignon, ki glede na stil vina nima visoke cene. Sedaj na vrhuncu.
Ujemanje s hrano: Začinjene ribe, perutnina, testenine z ne preveč krepkimi omakami in srednje zorjen sir. Čisto dober pa je tudi brez spremljave hrane.

Do naslednjič ...

Sivi pinot - Verus

Pozdravljen ljubitelj vina!

Naslednja buteljka je polnjena v okolici Ormoža. Gre za sivi pinot iz vinske kleti Verus. Le-to so ustanovili trije prijatelji, ki so izkušnje nabirali, kot sodelavci v vinski kleti Jeruzalem Ormož. Po mojem mnenju gre za eno izmed najbolj kvalitetnih kleti na Štajerskem, saj vsako leto držijo kvaliteto vin na zavidljivi ravni.

Zanimiva lastnost sivega pinota je barva grozdja, ki je svetlo vijoličaste barve. Barva vina je zato lahko svetlo zlate barve, ko vino pridelamo brez maceracije. Če pa je maceracija dolga, postane vino lahko tudi rozaste ali čebulne barve.

Sorta: sivi pinot

Letnik: 2012

Sladkorna stopnja: suho

Alkoholna stopnja: 13.0%

Vinifikacija: Zorenje v inoks cisternah tri mesece.

Opis vina:

Vino je svetlo zlate barve z losos odtenki. Aroma je srednje izražena, čista, sortna, malenkost po popru in limoni, več po zrelih jabolkah. V ustih je vino suho, z malenkostjo ostanka sladkorja in CO2, mineralno, sveže in uravnoteženo. Pookus je daljši in zelo osvežujoč.

Na kratko: Dober sivi pinot. Bolj všeč bo tistim, ki imajo radi vina z nekoliko već ostanka nepovretega sladkorja.

Ujemanje s hrano: Jagnjetina, kozliček, testenine s krepkimi omakami in manj zorjeni siri.

Do naslednjič ...

17. slovenski festival vin (SFV)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes in jutri v Ljubljani poteka verjetno najbolj pomemben vinski festival v Sloveniji. V dveh dneh se bo predstavila velika večina najbolj poznanih slovenskih vinarjev, pa tudi kar nekaj pomembnih balkanskih vinarjev - predvsem iz Makedonije in Črne Gore. Vzporedno z vinskm festivalom poteka festival kulinarike. Če te zanima še kaj, si lahko to prebereš na spletni strani festivala tukaj.

Čeprav se festivala letos niso udeležili odlični vinarji, kot so Movia, Edi Simčič, Batič, Piro, itd., sem prepričan, da jih ne bomo pogrešali.

Vsekakor so taki festivali dobri za spoznavanje vinarjev. Tudi če misliš drugače, iz mojih izkušenj velja, da je večina vinarjev zelo odprtih za pogovor in z veseljem razkrijejo zgodbe za vini. Poleg tega pa lahko na takih festivalih spoznaš manj poznane vinarje in marsikateri izmed njih te lahko prijetno preseneti.

Skratka, obisk toplo priporočam!

Se vidimo ...

Vitovska grganja - Štoka

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vitovska, še ena slovenska avtohtona sorta, ki pa uspeva samo na Krasu. Moram priznati, da zame prva. Nisem vedel, kaj točno naj pričakujem in zaradi tega je bilo degustiranje še toliko bolj vznemirljivo. 

Stil vina spominja na zelen Pasjega repa, čeprav mislim, da je maceracija pri tem vinu nekoliko daljša.

Sorta: vitovska grganja
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Maceracija je trajala tri dni, nato je vino eno leto zorelo v 225l-skih barik sodčkih. Pred ustekleničenjem je bilo vino še nekaj časa v inox cisternah.

Opis vina:
Vino je že skoraj zlate barve. Aroma je nežna, srednje izražena, prepletajo se sadne arome in arome oreščkov (mandlji), vsekakor zelo vabljivo. V ustih je vino suho, uravnoteženo, zelo mehko in nežno, vendar nekoliko premalo polnega telesa. Podobno je tudi pri pookusu, ki je zelo nežen, ampak prekratek. 

Na kratko: Zelo mehko vino s prijetno, vabljivo aromo. Žal pa nima dovolj polnega telesa, da bi pustilo trajen vtis.
Ujemanje s hrano: Ribe, manj začinjena perutnina in manj zorjeni siri.

Do naslednjič ...

Barbera Prestige - Vipava 1894

Pozdravljen ljubitelj vina!

Po dolgem času se je na seznamu praznih buteljk znašlo rdeče vino. Gre za vino sorte barbera. Ta sorta pri nas uspeva le v Vipavski dolini, vendar pa ni avtohtona sorta, saj uspeva tudi v italijanski pokrajini Piemonte. V Vipavski dolini je bila veliko časa na stranskem tiru. Zadnja leta pa so ji nekateri vinarji začeli posvečati več pozornosti.

Kar je najprej potrebno omeniti pri tem vinu, da se je klet Vipava 1894 odločila za popolno prenovo vseh linij vina. Meni so nove etikete zelo všeč in upam, da bo klet s to novo podobo ter seveda z vini novih letnikov navdušila ljubitelje vina. Spodbudno je tudi, da je to vino prejelo srebrno medaljo na Decanterju letos. Škoda bi bila, če bi nekdaj največja klet v Sloveniji doživela podobno usodo kot mariborski Vinag.

Sorta: barbera
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Maceracija je trajala sedem dni. Vino je prešlo biološki razkis in zorelo tri mesece na drožeh v cisternah iz nerjavečega jekla. Nato je zorelo eno leto del v rabljenih barikih, del pa v večjih hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je rubinaste barve z vijoličastimi odtenki. Aroma je diskretnejša, po gozdnih sadežih (najbolj malini) in temni čokoladi. V ustih je vino suho, uravnoteženo, prijetno sladko na jeziku, manj polnega telesa in z žametnimi tanini. Pookus je nekoliko krajši, vendar dober.

Na kratko: Zelo pitno, dobro vino, ki za svojo ceno (v Hoferju 3.99€) ponuja kar precej užitka.

Ujemanje s hrano: Manj mastno rdeče meso (svinjska ribica, goveje stegno), srednje zorjeni siri in manj sladke čokoladne sladice.

Do naslednjič ...

Brgalot (beli) - Benedetič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Po včerajšnjem postu, sem opazil, da sem dolžan še nekaj narediti. Ostal mi je še opis Benedetičevega belega "brgalota". Ime "brgalot" izhaja iz izraza Brgalotišče - skupno ime za vinograde, na katerih raste grozdje za to zvrst. Gre za zvrst chardonnayja in rebule, ki je po mojem mnenju kar nekaj časa zorela v bariku. To je prva taka zvrst, ki so jo pri Benedetičevih pridelali. Žal na spletu ni veliko informacij o vinifikaciji tega vina. Na spletni strani vinarja ga sploh ne omenjajo, kar pa ni nerazumljivo, saj veliko vinarjev zadnja leta zapostavlja svoje spletne strani.

Omenil sem že, da dolga zorenja v bariku zastrejo sortnost vin. To velja še posebaj za bela vina. Seveda je potem od vsakega posameznika odvisno, ali so mu taka vina všeč ali ne. Točno vem, da bi moj oče vihal nos in kritiziral to vino preden bi ga sploh poizkusil. Mama bi pa po drugi strani rekla: "Sine, to je pa dobro."

Tebi bralec pa svetujem, da ga poizkusiš in se šele nato opredeliš. Všečno ali ne, hladnega te to vino zagotovo ne bo pustilo.

Sorti: chardonnay in rebula
Letnik: 2009
Sladkornja stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Vinifikacija: Zorenje v barik sodčkih.

Opis vina:
Vino je intenzivno zlate barve. Aroma je zelo izražena, večplastna, v ospredju slive v žganju, v ozdaju les in dim, kar kaže na kar dolgo zorenje v bariku. V ustih je vino suho, polnega telesa, krepko, masleno, uravnoteženo, izstopa chardonnay. Odhod je suh, izredno dolg, malce grenak, topel, lep. 

Kot zanimivost naj povem, da smo nato v kozarec natočili teran, ki ga sploh na vonju ni bilo čutiti. V kozarcu je bil še vedno ujet vonj po slivah in dimu. Zato mislim, da bi lahko to vino mirno ponudili po kakšnem srednje težkem rdečem vinu.

Na kratko: Dobra, res krepka zvrst, ki je manj pitna. Obvezno poizkusiti ob hrani.
Ujemanje s hrano: Svinjska ribica polnjena s suho slivo, slivovi njoki, slivova pita in prekajeni siri.

Do naslednjič ...

Preprosti prigrizki (sirni krožnik in narezek malo drugače)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Nek večer sva s punco povabila prijatelje na večer uživanja v vinu. Kot se spodobi, sva ob vinu ponudila nekaj hrane. Odločila sva se za narezek in sirni krožnik. Razlog za to je, da sta preprosta ter hitra za pripravo in da ju lahko z malo domišljije zelo lepo serviramo. Poleg tega pa znata biti zelo okusna in se odlično ujemata z vinom.

Ko se odločimo za vrsto narezka, sledi izbira vina. Poleg šampanjca lahko k manj mastnim in manj začinjenim mesnim narezkom ponudimo sveža in manj zorjena bela vina. K bolj začinjenim in bolj mastnim narezkom pa lahko ponudimo tudi sveža rdeča vina (npr. teran, refošk ali modro frankinjo) in bolj zorjena bela vina.  

Ob postrežbi sirnega krožnika se v splošnem držimo naslednjega pravila: "bolj kot je sir mlad, lažja in manj aromatična vina ponudimo in bolj je star, bolj aromatična in težja (bolj zorjena) vina ponudimo.

Seveda smo tukaj opisal samo splošne smernice (točna pravila ne obstajajo). Da ugotovimo, katero vino nam ob kateremu siru in nasploh hrani ustreza, moramo biti eksperimentalni in poizkušati z različnimi kombinacijami. 

Sam sem k narezku postregel zelen Pasjega repa, k sirnemu krožniku pa Benedetičev beli "brgalot". Še posebaj se je za dobro izkazala prva kombinacija, medtem ko je bil "brgalot" že skoraj preveč krepak (tudi za sire s tako izrazitim okusom).

Levo: sirni krožnik (paladin modri, tminc, sir z baziliko in čilijem, mandlji in indijski oreščki).
Desno:  sezamovi in mediteranski grissini z kraškim pršutom, olive polnjene s papriko, plečka (manjka), skutine bombice s bučnimi semeni in pirine bombice s lešniki.

Do naslednjič ...

Malvazija istarska - Coronica (letnik 2013)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Čas je za skok čez mejo. Natančneje čez našo južno mejo, v hrvaško Istro. Tudi tam je kar nekaj vrhunskih pridelovalcev vina in eden izmed njih je zagotovo Moreno Coronica.

Spoznali smo že Bordonovo malvazijo, ki je zelo dobra, ampak ta je še bolj sveža, bolj mineralna in vsaj tako polnega telesa. Verjetno bi, če bi me kdo vprašal, katera je zame najboljša sveža malvazija, odgovoril, da ta. Ne verjetno, zagotovo.

Sorta: malvazija
Letnik: 2013
Sladkornja stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Fermentacija poteka pri kontrolirani temperaturi. Vino zori na finih drožeh, dokler je to potrebno.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve. Aroma je nežna, sortna, široka, sadna in po belem cvetju, tudi mineralna, čudovita. V ustih je vino suho, polnega telesa, sadno mineralno, sveže, z ostankom CO2, malo tudi slano in zelo lepo zaokroženo. Pookus je srednje dolg in lepo očisti usta. Najboljša, kadar je dobro ohlajena. Pri malo višji temperaturi v ustih začne malo prevladovati alkohol.

Na kratko: Odlična sortna, sveža malvazija. V ustih je čutiti eksplozijo okusov. Referenčna.
Ujemanje s hrano: Kot aperitiv, ob lažjih narezkih, ribah, morskih sadežih in testeninah (še posebaj s tartufi).

Kaj pa ti misliš?

Zelen - Pasji rep

Pozdravljen ljubitelj vina!

V Sloveniji je kar nekaj avtohtonih sort. Ena najbolj znanih je zagotovo vipavski zelen, iz katerega pridelujejo v večini suha sveža bela vina. Takšna vina lepo dišijo, so zelo mehka, vendar so manj polnega telesa. Postavlja se vprašanje, ali je sploh možno iz te sorte narediti kaj več. Po mojem mnenju spodnja buteljka odgovori ravno na to vprašanje.

Sorta: zelen
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Vipavska dolina
Vinifikacija: Kratka maceracija in zorenje v 1500l-skih hrastovih sodih 12 mesecev.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve. Aroma je lepa, srednje izražena, v ospredju nastopa les, v ozadju sadje. V ustih je vino suho, zelo lepo uravnoteženo, lepo masleno in kar je najbolj posebno - izredno mehko. Pookus je srednje dolg, pusti prijeten okus v ustih. Še boljši, kot letnik 2011.

Na kratko: Zelen, ki dokazuje, da se da tudi s to sorto pridelati vrhunska bela vina. Avtorski.
Ujemanje s hrano: Kot aperitiv, zraven manj zorjenih sirov, piščanca, rib in testenin.

Kaj pa ti misliš?

White Star of Stiria - Kupljen

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa smo prišli do opisa prvega štajerskega vina. Gre za zvrst chardonnaya, sivega pinota in renskega rizlinga, ki je 14 mesecev ležala na drožeh v hrastovih sodih. Chardonnay daje vinu strukturo in telo, renski rizling značilno aromo, sivi pinot pa ti dve sorti poveže. To zvrst pridelajo le, kadar je letina res izjemna in so vse tri sorte optimalno dozorele. Tako so v 21. stoletju to vino pridelali le dvakrat (leta 2003 in 2011).

Sorte: chardonnay, sivi pinot in renski rizling
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Štajerska Slovenija
Vinifikacija: Negovano na finih drožeh v hrastovih sodih 14 mesecev.

Opis vina:
Vino je zelo svetlo zlate barve. Aroma je izražena, široka, sveža in sadna, najbolj se čuti vpliv renca. V ustih je vino suho, uravnoteženo, malenkost masleno, polnega telesa in z zelo nežno kislino - mehko. Pookus je dolg in lep. Bolj pitno, kot primerljiva primorska vina.

Na kratko: Zelo dobra krepkejša bela zvrst, ki je zelo pitna. Vse tri sorte so lepo vpete v celoto. Za dobro ceno.
Ujemanje s hrano: Pečen ali ocvrt piščanec, testenine z jurčki tudi pečenice z zeljem.

Kaj pa ti misliš?

Capo D'Istria Shiraz - Vinakoper

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pred tabo je opis buteljke iz najbolj kakovostne linije kleti Vinakoper - Capo D'Istria. Vsekakor vino za posebne priložnosti in za izbrano družbo. Zanimivo je zaradi tega, ker je sorta shiraz (ali syrah) med manj razširjenimi sortami v Sloveniji. In eden najboljših pridelovalcev te sorte, če ne najboljši, je ravno klet Vinakoper.

Sorta: shiraz ali syrah
Letnik: 2008
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Poreklo: slovenska Istra
Vinifikacija: Maceracija: 15 dni. Opravljen biološki razkis. Zorenje v 225l-skih barik sodčkih najmanj 3 leta.

Opis vina:
Vino je temno rubinaste barve. Potrebuje čas, da se odpre (priporočam dekantiranje). Vendar, ko se, je aroma čudovuta, široka, sadna (po temnih gozdnih sadežih, kot so borovnice), poprasta, v ozadju še temna čokolada. V ustih je polnega telesa, mogočno, uravnoteženo, vendar še nekoliko trpko, mlado. Pookus je zelo dolg, zaradi taninov še robat, vendar čudovit, tako kot vino v celoti. Verjetno bo čez kako leto, ko se bodo tanini nekoliko omehčali, še boljše.

Na kratko: Polno, krepko rdeče vino, ki navduši in katerega čas šele prihaja.
(28.3.2015) - Njegov čas je prišel!

Ujemanje s hrano: Goveji steaki, svinjina, divjačina, pikantne jedi in zreli siri.

Kaj pa ti misliš? 

Izbrani teran - Vinakras

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa se ustavimo za malenkost še na Krasu in najbolj poznanem vinu, ki ga tam pridelujejo. Teran, ki sam po sebi ni sorta. Teran je refošk, ki raste na rdeči zemlji oz. t.i. "terrarossi". Tudi Hrvati imajo teran, ki je precej drugačen od našega. Problem sorte refošk je njegova sortna kislina, ki zna biti preveč dominantna.

Pri tem teranu pa je kislina ravno pravšna. Tako dobimo lep primer dobrega terana in povrhu še za zelo dostopno ceno. Postal je tudi šampion sejma AGRA leta 2013.

Sorta: refošk
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 11.5%
Poreklo: Kras
Vinifikacija: Zorenje v velikih inox sodih približno 10 mesecev.

Opis vina:
Vino je sortno temno rubinaste barve z vijoličastimi odtenki. Aroma je lepo izražena, sortna po rdečih gozdnih sadežih, kot so maline in robidnice. V ustih je vino suho, sadno, srednje polnega telesa, z ravno prav izraženo sortno kislino, taninov je malo in so že mehki. Odhod je srednje dolg, malo pogreni, čutiti je kislino, ampak to ni moteče. Vino, ki ni namenjeno za staranje.

Na kratko: Dober, piten teran z ravno prav izraženo sortno kislino. Zelo fer cena.
Ujemanje s hrano: Meso na žaru, divjačina, kraški pršut in druge suhe mesnine ter jedi s kislo repo ali kislim zeljem.

Kaj pa ti misliš? 

Sauvignon - Edi Simčič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Sledi opis prvega belega zorjenega vina. Gre za buteljko sauvignona, ki je slabo leto zorel v majhnih barik sodčkih. Nekateri vinoljubi še vedno pravijo, da je barik napaka belega vina. Verjetno v veliki meri zaradi tega, ker barik včasih zastre sadnost in še bolj pomembno sortnost. Mislim, da za to vino povprečen pivec ne bi uganil, da je barikirano.  

Sauvignon je kot sorta ena izmed najbolj aromatičnih. Pri razvoju arome veliko vlogo igra t.i. "terroir" (poddročje, vrsta zemlje). Nekateri dišijo po listih paradižnika in paprike, drugi po bezgu, tretji po seno oz. pokošeni travi, četrti po kosmulji, ipd.

Sorta: sauvignon
Letnik: 2010
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Poreklo: Goriška Brda
Vinifikacija: Zorenje v 225l-skih barik sodčkih približno 11 mesecev.

Opis vina:
Vino je že bolj zlate barve. Aroma je sortna, izražena, široka, po bezgu, pokošeni travi, čudovita. V ustih je vino suho, polnega telesa, krepko, masleno in čudovito zaokroženo. Pookus je zelo dolg in izredno dober. Mojstrovina, ki kljub rabi barika, izražuje sortnost. Dober bo še kar nekaj časa.

Na kratko: Odličen krepak zorjen sauvignon, ki mu barik ni odvzel sortnosti. Za posebne priložnosti.
Ujemanje s hrano: Bolj okusne ribe (romb, tuna, ... ), lahke jedi s tartufi, dimljeni in kozji siri ali pa kot posladek.

Kaj pa ti misliš?

Rdeči jebačin - Pasji rep (letnik 2011)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Na vrsti je rdeče vino, ki me je letos še posebaj navdušilo. Gre za zvrst dveh svetovnih sort, in sicer merlota in cabernet sauvignona, kjer prevladuje prvi. Tisti, ki slovenska vina bolje poznate, verjetno veste, da je to kar pogosta praksa pri vinarjih. Merlot daje vinu sadnost in lahkotnost, cabernet pa telo in taninski oprijem. Torej nič posebnega, ali pač ...

 
Sorti: merlot in cabernet sauvignon
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Vipavska dolina
Vinifikacija: Zorenje v 225l-skih barik sodčkih približno 20 mesecev.

Opis vina:
Vino je skoraj rubinaste barve. Aroma je izražena, globoka, po temnih sadežih, najbolj po slivah, mogoče celo po slivovi marmeladi, tudi po popru in vaniliji, zelo lepa. V ustih je vino suho, uravnoteženo, precej polnega telesa, z zrelimi tanini, ki pa bojo čez kakšno leto še mehkejši. Pookus je dolg, dober in čisto malo pogreni. Zame izredno dobro rdeče vino, ki je že danes pitno, ampak bo zdržalo še kar nekaj časa. Boljši kot letnik 2009.

Na kratko: Odlično rdeče vino polnega telesa in zrelih taninov. Zame obvezen del domače vinoteke.
Ujemanje s hrano: Vse vrste rdečega mesa, zrel sir in kakšne ne preveč sladke sladice, ali pa kar namesto sladice.

Kaj pa ti misliš?