Pozdravljen ljubitelj vina!
Sara je zagotovo ena najbolj znanih rdečih zvrsti na slovenskem trgu. Pohvali se lahko s petimi naslovi šampiona. Zadnjega izmed teh je prejel še vedno aktualni letnik 2007 letos na Radgonskem sejmu Vino Slovenija.
Gre za zvrst cabernet sauvignona, merlota in refoška (terana). Posebnost tega vina je, da v različnih lesenih sodih zori kar pet let. Tako dolgi časi zorenja so značilni predvsem za Španijo, natančneje Riojo, kjer je za "reservo" predpisan minimalen čas zorenja 48 mesecev. V Sloveniji pa je takšen način kletarjenja bolj izjema kot pravilo.
Kaj pričakovati od takega vina? Zagotovo bodo zaradi dolgega zorenja v lesenih sodih primarne arome (predvsem sadje) potisnjene v ozadje. Poleg njih pa bo vino izgubilo tudi druge mladostne kvalitete rdečega vina, kot so robati in čvrsti tanini ter visoka kislina. In čeprav se večini ljudi zdi to super, pa vino potrebuje tanine in kislino, da je strukturirano in da ni težko ter mrtvo. Problem pomanjkanja kislin v tem vinu je vinar spretno rešil s teranom, čigar kisline ostanejo dovolj klene tudi po petletnem zorenju v lesu.
Saro sem zdaj pil že nekajkrat ob različnih priložnostih. Ob priložnosti je ena na ena z Velikim rdečim (letnik 2006) bolj prepričala vse prisotne. Toda ob zadnji pa se mi je zazdelo, da vino počasi izgublja svojo moč. Problem takih vin je, da jim staranje v oksidativnih posodah precej skrajša življenjsko dobo.
Sorte: cabernet sauvignon, refošk (teran) in merlot
Letnik: 2007
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Kras, Slovenija
Cena: 25,62 €
Vinifikacija: Po 21-dnevni maceraciji vino najprej 12 mesecev zori v velikih sodih. Sledi dve leti zorenja v novih barikih in nato še tri leta zorenja v rabljenih barikih.
Opis vina:
Vino je srednje intenzivne rubinaste barve. Aroma je srednje izražena, bogata in zelo razvita. Prevladujejo arome po lesu, temni čokoladi (malo tudi po pomaranči v čokoladi - jaffa keksi) in prekajenemu mesu, v ozadju je vonjati še zrele rdeče in črne gozdne sadeže. V ustih je vino suho (a z opaznim ostankom sladkorja), polnega telesa, gosto, s tipično refoškovo kislino, ki pa je lepo vpeta v celoto. V ustih je čutiti več sadja, ampak vseeno prevladujejo terciarne zaznave. Taninski oprijem je zadosten, tanini so že precej mehki in svilnati (nekako na meji, kar je za moj okus sprejemljivo). Odhod je kar dolg in zaradi kisline dovolj osvežilen.
Na kratko: Zanimivo in svojevrstno vino, ki bo našlo marsikaterega zagovornika. Sam bi si želel malenkost več strukture in manj ostanka sladkorja. Popiti kmalu.
Ocena:
Ujemanje s hrano: Vino je zelo primerno za spajanje s hrano. Ponudil bi ga k goveji tagliati ali pa k jelenovem hrbtu v omaki, ki je lahko tudi bolj pikantna.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Po dolgem času se selimo na Kras, natančneje v vasico Kreplje. Tam stoji kmetija pr' Vlkovih, kjer ima svojo vinsko klet družina Tavčar. Po mojem mnenju gre za eno najboljši vinskih kleti na Krasu. Kot je moderno na tem področju, pridelujejo ekološka vina, ki pa so (vsaj kolikor sem jih jaz poizkusil) brez napak, ki pogosto spremljajo vina z besedo "ekološko" ter "oranžno", in na visokem nivoju.
Problem pri tej vinski kleti vidim nekje drugje. Mislim, da večina točno ne ve, kako se vinska klet pravzaprav imenuje. Na etiketi najdemo tako napis tauzher kot tudi napis Tavčar Emil in Ken. Če iščemo po spletu, pa dobimo rezultat kmetija pr' Vlkovih. Po mojem mnenju bi moralo biti ime kleti jasno izraženo. Ne glede na to, kaj prodajaš, vedno tržiš znamko in znamka mora biti jasno izražena.
No, zdaj pa se posvetimo vinu. Takoj ko vino povohamo, ugotovimo, da se je zanj uporabilo prezrelo grozdje. Aroma namreč spominja na kuhano sadje, skorajda marmelado. In čeprav večina vinskih strokovnjakov tega ne mara, mene prav nič ne moti. V ustih nas kislina opomni, da vino ne prihaja iz toplejših delov Primorske, ampak iz Krasa. Mogoče tudi zato podzavestno nekoliko spominja na teran.
Menim da je vino doseglo svoj vrhunec, saj je aroma lepo razvita in tanini so ravno pravšnji. Sicer bo na vrhuncu vztrajalo še nekaj časa, a vino ne bo več ničesar pridobilo.
Sorta: cabernet sauvignon
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Kras, Slovenija
Cena: /
Vinifikacija: Žal točnih podatkov ni. Gre za vino, ki je zorelo v hrastovih sodih.
Opis vina:
Vino je srednje intenzivne rubinaste barve. Aroma je široka, kar precej izražena in že razvita. Čutimo, da je bilo grozdje zelo zrelo, prednjačijo arome po kuhanih (marmelada) rdečih (rdeči ribez, višnja, češnja) in temnih (črni ribez) sadežih. Vonjati je tudi vrtnice, lepo noto lesa, skoraj malenkost po dimu ter čokolado. V ustih je vino suho, dokaj polnega telesa, z malce bolj izraženo kislino, ki vino poveže s terroir-jem. Zaznave v ustih niso tako intenzivne kot na nosu, največ je rdečih sadežev in črnega ribeza ter čokolada in les v ozadju. Tanini so skoraj svilnati, zreli in še ravno prav čvrsti, da dajejo vino strukturo. Odhod je kar dolg in saden.
Na kratko: Razvit in nekoliko atipičen cabernet sauvignon iz Krasa. Če bi ga dobil na slepi pokušnji, bi ga zagotovo rekel, da je refošk. Ne glede na to pa gre za lepo rdeče vino.
Ocena:
Ujemanje s hrano: Vino je kot nalašč za ujemanje s težkimi zimskim jedmi, kot so na primer pečenice ali krvavice s kislim zeljem in matevžem.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Vem, kar nekaj časa je preteklo od moje zadnje objave. Preprosto nisem imel možnosti, da bi se lahko kakšnemu vinu popolnoma posvetil.
Danes bom (tako kot v zadnji objavi) predstavil primorsko belo zvrst. Tudi ta velja za eno najboljših v Sloveniji. Tako kot Bela Burja, stavi bolj na eleganco in svežino kot na surovo moč. V okolju kot so Goriška Brda, kjer slovijo po krepkih in toplih vinih, je zato prava posebnost.
Opažam, da se trend visoko-alkoholnih vin nekoliko ohlaja. Kar nekaj briških vinarjev je začelo dajati večji poudarek na eleganco in zaokroženost vin. Pretoplih oz. ognjenih vin je vse manj in manj.
Pa gremo nazaj k vinu Zagotovo je eno najboljših, če ne celo najboljše v svojem stilu. Je sveže, mineralno, elegantno in dovolj polno ter kompleksno. Zaradi tega bo zadovoljilo tako tiste, ki imajo radi sveža vina, kot tudi druge, ki imajo radi bolj polna in kompleksna vina.
Ne glede na to pa trenutno današnjega vina ne bi postavil na sam vrh med slovenskimi belimi zvrstmi. Ne zaradi tega, ker bi ji kaj očital, ampak preprosto povedano zaradi tega, ker "ne igra na vse moje strune".
Obstajata pa dve, ki igrata. Eno izmed njih sem na blogu že opisal; gre za Ščurkovo Staro brajdo letnika 2011 (povezavo do objave najdeš tukaj). Druga pa na svojo objavo še čaka; Triton lex istega letnika, ki ga pridelujejo v kleti Edi Simčič. Slednjo sem poizkusil prejšnji vikend in je veliko bolj zaokrožena kot njene predhodnice.
Opomba: Predstavitev letnika 2010 lahko najdeš tukaj.
Sorte: chardonnay 60%, 35% rebula in 5% pikolit
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 19,90 €
Vinifikacija: Ohlajeno grozdje se macerira 48 ur. 20% chardonnayja zori v hrastovih sodih, ostalo (predvidevam) zori v inoks cisternah. Vina po enem letu pretočijo in združijo.
Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlato-rumene barve. Aroma je bolj zadržana, a sveža in kompleksna. Prevladujejo sadno-cvetne note; suho cvetje, rumeno sadje, tropsko sadje (ananas) in celo med. V ozadju je tudi nežna nota lesa. V ustih je vino suho, kompleksno, precej polnega telesa (kljub le 13.5% alkohola), uravnoteženo s prijetno kislino, ki daje vinu svežino in življenje. Zaznamo minerale, tropsko sadje, zrele citruse in suho cvetje. Tekstura je malenkost maslena. Odhod je dolg in osvežilen.
Na kratko: Zagotovo ena najboljših slovenskih belih zvrsti. Prednost pred konkurenco ji daje odlično razmerje med polnostjo, svežino in eleganco.
Ocena:
Ujemanje s hrano: Vino bi najraje ponudil k morski hrani bolj polnega okusa. Odlično bi se ujelo s tuninim steakom na žaru.
Do naslednjič ...
