Pozdravljen ljubitelj vina!
Ko gledam skozi okno, se zmrazim ob misli, da bi bilo vreme enako kot prejšnje poletje. Če lahko tistemu lanskem "zmazku" sploh lahko rečemo poletje. Upajmo, da se letos vendarle ne bomo spet kopali v meteornih vodah ampak v morjih, jezerih itd.
Posvetimo se zdaj današnjemu vinu. O vinski kleti Piro iz Goriških Brd je bilo že marsikaj povedanega. Naj spomnim, da so najbolj znani po svojih chardonnayjih. Pridelujejo tri linije te sorte (osnovna, "supreme" in "bosc"). Chardonnay osnovne linije sem na blogu že predstavil in priznati moram, da me ni navdušil. Glavni razlog je ta, da je za moj okus kislina preveč izražena.
Tako kot vino za osnovno linijo tudi chardonnay za linijo "supreme" zori v inoks cisternah. Največja razlika med tema dvema linijama je v grozdju. Za "supreme" se namreč uporabi grozdje iz najboljše lege, ki jo pri Pirotu imajo. To je iz lege "bosc", kjer so obremenitve trt zelo majhne in količina sonca največja.
Ali je razlika med osnovno in to linijo očitna? Pa še kako! To vino je preprosto čudovito. Odlikujejo ga polnost, uravnoteženost, nežna maslenost in pitnost. Poleg tega pa bo po mojem mnenju v takšni formi ostal še kar nekaj časa. Verjetno eden najboljših svežih chardonnayjev (zame in za mojo punco celo najboljši) v Sloveniji.
Sorta: chardonnay
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Vinifikacija: Na žalost točnih podatkov ni. Vem le, da je vino zorelo v inoks cisternah.
Opis vina:
Vino je zelo svetlo zlate barve z nežnimi
zelenimi odtenki. Aroma je srednje izražena, sortna, mineralna, po tropskih
sadežih in v ozadju zelišča. V ustih je vino suho, za sveže vino zelo polnega telesa,
masleno, celo malenkost oreščkasto in izredno uravnoteženo. Alkohola na jeziku sploh ni čutiti. Pookus je kar dolg in lepo topel.
Na kratko: Eden najboljših svežih chardonnayjev v Sloveniji. Za v zbirko!
Ujemanje s hrano: Dovolj piten, da ga lahko pijemo samega. Ponudil bi ga ob pečenem ali ocvrtem piščancu.
OPOMBA: Vino iz druge steklenice je potrebovalo nekaj prezračevanja.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
V Goriških Brdih že zorijo češnje, medtem ko pri nas komaj dobivajo barvo. Dokaz, da je podnebje v Brdih bistveno toplejše od podnebja v notranjosti države. Pravijo celo, da so povprečno gledano Goriška Brda najtoplejši kotiček Slovenije.
Tako kot češnje na spodnji sliki tudi današnje vino prihaja iz te pokrajine. Pred slabimi tremi tedni sem na blogu predstavil Ferdinandovo belo zvrst. Odlično vino, ki povrhu vsega dobro kljubuje tudi zobu časa. Tokrat bom predstavil še njegovo rdečo zvrst. Kot sem omenil so belo zvrst nehali pridelovati, saj v tujini težko prodrejo na trg. No, pri rdečih zvrsteh, je zgodba drugačna, saj so le-te zelo pogoste, tako da je strah, da bi tudi to vino prenehali pridelovati, odveč.
To vino je zvrst merlota in cabernet sauvignona, kjer je prvega precej več. Pogosta praksa pri veliki večini rdečih zvrsti iz Primorskega vinskega okoliša. Vendar pa to vino precej izstopa iz te množice vin, ki nam jih ponujajo vinarji. Aroma tega vina je opojna - druge besede tukaj res ne morem uporabiti. To vino bi lahko vonjal in vonjal in vonjal ...
Kakšno pa je vino po okusu? Zelo dobro, mogoče zaradi arome preprosto pričakuješ malenkost več. Mogoče malo več širine, malo več polnosti. Drugače pa je to vino brez napake. Tudi zdržalo bo še vsaj 5 let, saj vrhunca še ni čisto doseglo. Tanini so še malenkost robati, ampak že zdaj je v ustih popolnoma zaokroženo.
Sorti: 70% merlot in 30% cabernet sauvignon
Letnik: 2008
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Vinifikacija: Maceracija je trajala tri tedne. Nato je vino zorelo v izbranih hrastovih sodih 18 mesecev.
Opis vina:
Vino je lepe rubinaste barve. Aroma
je globoka, zelo izražena, izjemno sadna, po slivovi marmeladi, celo slivah v
žganju, v ozadju črni ribez in malenkost tudi češnje. V ustih je vino suho, sadno, kar polnega telesa in popolnoma zaokroženo. Tanini so še malenkost
robati. Odhod je dolg, saden in zelo dober.
Na kratko: Vrhunsko rdeče vino, ki navdušuje predvsem z opojno aromo. Referenčno in za dobro ceno.
Ujemanje s hrano: K vinu bi priporočal vratovino iz žara in pa pečeno divjačino.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Zakaj je letnik pomembna lastnost vina? Verjetno se marsikomu zdi, da se vino iste sorte in istega pridelovalca v različnih letnikih ne razlikuje. Povedati moram, da se takšni skeptiki globoko motijo. In to vino služi za dokaz. Januarja sem na blogu predstavil Verusov modri pinot letnik 2012. Odlično vino, ampak lažje, manj kompleksno in svetlejše barve. Odraz leta, ki je bilo za vinogradništvo slabše od prejšnjega. Razlika med vini je opazna že pri natakanju v kozarec.
Letnik 2011 velja za enega izmed najboljših v 21. stoletju (vsaj v Sloveniji). Temu primerno so tudi vina bolj polnega telesa, bolj kompleksna, arome so bolj globoke, pookusi pa daljši. Naj opomnim, da sem ob opisovanju letnika 2012 rekel, da je to zame najboljše štajersko rdeče vino, kar sem jih poizkusil. No, danes imam novega favorita!
Opomba: Zanimivo je dejstvo, da imata obe vini enako stopnjo alkohola, vendar ne smemo pozabiti, da alkohol ni edina stvar, ki vpliva na polnost telesa.
Sorta: modri pinot
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Vinifikacija: Podatka nisem našel. Verjetno je šlo za zorenje vina v velikih hrastovih sodih.
Opis vina:
Vino je svetlejše rubinaste barve. Aroma je lepa, globoka, po zrelih črnih češnjah (tudi češnjah v žganju) in po zrelih slivah, v ozadju je tudi malenkost popra. V ustih je vino suho, dokaj polnega telesa, zelo sadno, sveže in izredno uravnoteženo. Tanini so popolnoma zreli. Odhod je kar dolg, saden in zelo dober.
Na kratko: Odličen primerek modrega pinota. Za v domačo vinoteko.
Ujemanje s hrano: Primeren za vse vrsti mesnih jedi, od perutnine pa do manj začinjene svinjine in govedine.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
O različnih poimenovanjih zdaj bivšega furlanskega tokaja sem že govoril. "Soreli" je še eden izmed takih imen. Kaj pa pomeni? Preprosto, sonce!
Vinska klet Piro me je med zadnjim obiskom popolnoma navdušila. Sicer sem o dveh vinih iz te kleti že pisal: chardonnay in merlot bosc. Prvi me ni navdušil, medtem ko je drugi po mojem mnenju eden najboljših merlotov v Sloveniji. Napisal sem že, da so v kleti znani po toplih in krepkih vinih. Tudi ta je imel kar 14.0% alkohola in precej presenečeni smo bili nad dejstvom, da se ga sploh ne čuti.
Naj zdaj razkrijem, da je to vino najboljši sveži tokaj in eno najboljših belih svežih vin nasploh, kar sem jih kdaj pil. Navduši s svojo polnostjo, uravnoteženostjo in izredno sortnostjo. Kot vedno si lahko več o vinu prebereš pod sliko.
Sorta: 100% sauvignonasse ali zeleni sauvignon
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Vinifikacija: Vino se je pridobilo s postopkom hladne maceracije, ki je trajala 24 ur. Nato je vino do ustekleničenja zorelo v inoks cisternah.
Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve z
nežnimi zelenimi odtenki. Aroma je lepa, sortna, srednje izražena, po zeliščih,
kontinentalnem sadju in malenkost po oreščkih. V ustih je vino suho, z dokaj
polnim telesom, zelo lepo uravnoteženo – mehko, tudi malenkost masleno in
oreščkasto. Alkohola sploh ni čutiti. Pookus je kar dolg, s sortnim zaključkom po oreških – mandljih.
Na kratko: Najboljši “tokaj” in eno najboljših belih svežih vin kar sem jih kdaj pil.
Ujemanje s hrano: Vino se zelo dobro ujame s pršutom in z olivami polnjenimi z mandlji.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Pred nekaj dnevi sem odprl 11 let staro belo vino. Slednje bi zaprlo usta marsikateremu (če ne vsem) ljubitelju vina, ki pravi, da belo vino ni namenjeno za daljše staranje. Ferdinand belo je vino, ki je kljub spoštljivi starosti, za belo vino, ohranilo veliko mero mineralnosti in svežine. Pa da ne bo pomote, to vino ni oranžno oziroma macerirano. Le pri sauvignonu, ki ga je 20%, so opravili hladno maceracijo, ki je trajala 24 ur. To je dandanes praksa že pri velikem številu belih svežih vin (npr. pri "Zakaju" od Zanut, pa pri Blažičevi rebuli, itd.).
Prav zanima me, kakšno je bilo to vino pred tremi, petimi ali osmimi leti. Verjetno bi bilo zelo zanimivo spremljati njegov razvoj. Na žalost pa za to ne bo več možnosti, kajti te zvrsti v kleti ne pridelujejo več. Pravijo, da zaradi tega, ker je na tuje trge težko prodreti z belo zvrstjo.
No, meni je bilo vino všeč. Seveda pa človek ne more ostati hladen, ko ima belo vino po 11-ih letih v sebi toliko svežine in mineralnosti. Mogoče me je zmotila edino lesna nota, ki je tako na vonju kot na okusu, malenkost preveč izražena. Več o vinu si lahko prebereš spodaj.
Sorte: 40% chardonnay, 20% beli pinot, 20% sauvignon in 20% sivi pinot
Letnik: 2004
Sladkorna stopnja: suho
Aloholna stopnja: 13.5%
Vinifikacija: Vino je zorelo v barik sodčkih eno leto.
Opis vina:
Vino je zlate barve in potrebuje nekaj zračenja. Aroma je široka, najprej je v ospredju les, skorajda dim, v
ozadju prezreli tropski sadeži, zelišča in tudi poper. V ustih je vino suho,
lepo uravnoteženo, toplo, polnega telesa, masleno in tudi mineralno. Mogoče je
za malenkost preveč lesa čutiti tudi v ustih. Odhod je dolg in s posebnim
dobrim pookusom.
Na kratko: Avtorsko vino, ki odlično kljubuje zobu časa. Najboljše je malo bolj toplo.
Ujemanje s hrano: Vino je dovolj pitno, da ne potrebuje spremljave hrane. Postregel bi ga k pikantnejšim jedem z belim mesom.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Iz Primorske se preselimo v Prekmurje, kjer vino pridelujejo dve večji vinski kleti - Marof in Gjerkeš. Vino, ki ga danes predstavljam, prihaja iz slednje, pri kateri najbolj slovijo po dobrih chardonnayjih.
"Woodstock" je namreč 100% chardonnay, ki ga je vinar poimenoval po prizorišču legendarnega koncerta iz leta 1969. Malo zaradi tega, ker mu je bilo tisto obdobje tako všeč. Malo pa zaradi tega, da bi z imenom povzel stil vina, ki ga opisuje kot odštekanega, kot so bili mladi v šestdesetih. Seveda pa je takšno poimenovanje tudi marketinška poteza.
Naj priznam, da vino moje punce ni najbolj navdušilo. Pa čeprav je to njena najljubša sorta. Mislim, da predvsem zaradi arome, ki je nekoliko nenavadna. Meni se ni zdela napačna - prej posebna. Toda pri okusu pa sem zaradi stila vinifikacije pričakoval malo več maslenosti in mineralnosti.
Sorta: chardonnay
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Vinifikacija: Del vina je zorel v barik sodčkih, drugi del pa v inoks cisternah.
Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve. Aroma je zanimiva, primarno po
zeliščih, v ozadju tudi poper. V ustih je vino suho, sveže, srednje polnega
telesa in z živahno kislino. Nekako pogrešam mineralnost in pa maslenost, ki
sem ju vajen pri takšnem stilu vina. Odhod je kar dolg in osvežujoč.
Na kratko: Korekten
charodnnay, ki je lepo piten.
Ujemanje s hrano: Priporočam, da vino poizkusite ob dobri prleški tünki.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
V zadnji objavi sem predstavil enega izmed svežih belih vin iz vinske kleti Zanut. Danes pa je na vrsti eno izmed njegovih dveh rdečih svežih vin. Prav zanimivo je, da se takšen stil vina le redko znajde v mojem kozarcu. Tudi cenejša rdeča vina (5 € ali več) so pogosto vsaj pol leta zorela v velikih lesenih sodih. No, to vino je zorelo izključno v inoks cisternah.
Pri prejšnji objavi sem omenil, da so na kmetiji Zanut goreči zagovorniki uporabe avtohtonih kvasovk. Najprej, zakaj kvasovke dodamo vinu; kvasovke spremenijo sladkor v moštu v alkohol. Poleg tega pa je od njih močno odvisno tudi kakšna bo aroma in okus vina. Velike vinske kleti se s pridom okoriščajo dejstva, da uporabljajo takšne kvasovke, ki jih naredijo umetno v laboratorijih. Takim kvasovkam pravimo selektivne kvasovke zato, ker so selektivne glede na sorto. To pomeni, da ne glede na to, v kakšnem stanju bo grozdje, bo sauvignon dišal po sauvignonu, itd.
Da me ne boš razumel narobe. Nimam nič proti razumni uporabi selektivnih kvasovk. Saj se uporabljajo v večini drugih alkoholnih pijačah (sploh pivu). Toda imam problem s tem, ko so za temi (sicer lepimi) aromami skriva slabo vino. S selektivnimi kvasovkami lahko slabo kvaliteto vina bistveno bolje zamaskiramo kot z avtohtonimi. Zato mislim, da je v svetu, ki od vinarja konstantno zahteva enako (visoko) kvaliteto vina, še toliko bolj pogumno, se odločiti za uporabo svojih (avtohtonih) kvasovk. Seveda potem vina niso nujno čisto sortna (dober primer je Zakaj), ampak so pa posebna - izstopajo. In to je veliko vredno v svetu, kjer se hočejo vsi čimbolj prilagoditi nekim standardom (sortnosti).
Posvetimo se končno temule cabernetu. Gre za sadno in pitno vino, ki mu ne primanjkuje svežine. Seveda pa ne moramo pri temu stila vina pričakovati kakšne kompleksnosti in globino. Več o vinu si lahko prebereš pod sliko.
Sorta: cabernet sauvignon
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Maceracija je trajala najmanj tri tedne. Nato je vino zorelo v inoks cisternah 10 mesecev.
Opis vina:
Vino je rubinaste barve s temno
rdečimi odtenki. Aroma je sadna, po gozdnih sadežih, prednjačijo borovnice. V
ustih je vino suho, izredno sveže, srednje polnega telesa in sadno. Tanini so popolnoma
mehki. Odhod je srednje dolg in prav tako saden.
Na kratko: Preprost, svež in zato lepo
piten cabernet sauvignon.
Ujemanje s hrano: Ponudil bi ga ob kuhani govedini ali ob telečji obari.
Do naslednjič ...
