nedelja, 29. marec 2015

Merlot "bosc" - Piro

Pozdravljen ljubitelj vina!

Ta teden bom zaključil z enim izmed najboljših slovenskih merlotov. Le-ta izvira iz Goriških Brd izpod rok vinske kleti Piro. Kot sem že omenil, gre za vinsko klet, ki je znana po toplih in krepkih vinih. Imajo dve liniji: osnovno in višjo - "bosc". Slednjo linijo polnijo le ob najboljših letnikih in le za sorte chardonnay, cabernet sauvignon in merlot.

Pa se vrnimo k merlotu. Sem mnenja, da so v Sloveniji zelo dobre, če ne vrhunske, razmere za pridelovanje vin te sorte. To dokazuje tudi to vino. Po kvaliteti bi ga najlažje primerjal z Merlotom Capo D'Istria iz vinske kleti Vinakoper letnik 2009. Čeprav je tudi med njima kar opazna razlika.

Glavni adut tega vina je polno in krepko telo, ki ga lepa sadnost naredi izjemno pitnega. Čeprav so tanini še precej čvrsti in vino še zdaleč ni na vrhuncu, je že danes moč uživati v njem. Zagotovo pa bo čez dve leti užitek še toliko večji. Rad bi opozoril še na ceno, ki naredi to vino še bolj privlačno. Verjemite mi, ne bo vam žal.


Sorta: merlot
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Vinifikacija: Zorenje v 225l-skih barik sodčkih dve do tri leta.

Opis vina:
Vino je nekoliko neznačilne barve za merlot, saj je skoraj temno rubinasto. Aroma je izražena, globoka, po temnih gozdnih sadežih, vonjati je tudi lepo noto vanilje ter v ozadju nežno noto lesa. V ustih je vino suho, polnega telesa, gosto, lepo sadno in že skoraj popolnoma uravnoteženo. Tudi tanini, ki jih je veliko, kot se spodobi za tako vino, potrebujejo še nekaj časa, da se omehčajo. Pookus je ekstremno dolg in saden; čudovit.

Na kratko: Vrhunski merlot, katerega čas šele prihaja. Razmerje med ceno in kvaliteto je izredno dobro.
Ujemanje s hrano: Ta merlot se lahko bori z zelo mastno in pikantno hrano. Odličen je tudi ob zelo zorjenih sirih.

Do naslednjič ...

četrtek, 26. marec 2015

Refošk - Rojac

Pozdravljen ljubitelj vina!

V prejšnjem postu sem napisal, da se to nedeljo začne festival malvazije v Portorožu. Zanimivo je, da bo en dan prej, torej v soboto, Svet refoška v Izoli. Človek bi mislil, da se lahko organizatorji zmenijo, da bi enega izmed festivalov prestavili na katerikoli drug vikend. Mogoče bi lahko tako povečali obisk in s tem prepoznavnost posameznega festivala. Kaj pa vem?! Mogoče se motim.

O refošku je bilo že kar nekaj napisnega na tem blogu. Če si spremljal moje prejšnje objave, potem že veš, da je tudi teran pridelan iz sorte grozdja refošk. Zato bo na tem festivalu tudi kar nekaj "kraševcev", ki bodo predstavili svoj teran.

Kot namig ti lahko povem, da se še posebej splača poizkusiti vzorce iz vinskih kleti Renčel, Čotar, Zidarich (vsi trije teran), Vinakoper, Santomas in Rojac (vsi trije refošk). Seveda pa velja enako, kot sem povedal pri prejšnji objavi. Veliko je vzorcev, ki jih še nisem poizkusil. Bom pa zelo vesel, če mi boš kakšnega predlagal. Seznam vseh razstavljavcev si lahko ogledaš na spodnji spletni strani.

https://www.facebook.com/OrangeWineFestival?fref=nf

No, posvetimo se zdaj današnjemu vinu. Gre za refošk osnovne linije iz vinske kleti Rojac. Pri slednji so zelo znani tudi po svoji "oranžni" malvaziji, ki je letos bila tudi prvi izbor obiskovalcev največjega in najbolj uglednega vinskega festivala v Sloveniji - Slovenskega festivala vina (SFV).

Kakšen je refošk? Z eno besedo: odličen. Z malo več besedami: odličen in za zelo dobro ceno. Meni trenutno najljubši refošk (govorim o letniku 2011 seveda). Lepa sadna aroma, dovolj poln, z ravno prav izraženo sortno kislino, ravno pravšnjimi tanini in z lepim zaključkom. Do vrhunskosti mu sicer manjka nekaj širine in telesa, kar je popolnoma razumljivo, saj gre za refošk iz osnovne linije. 

Več o vinu si lahko prebereš spodaj.


Sorta: refošk
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.78%
Vinifikacija: Vino je zorelo v 225l-skih barik sodčkih 12 mesecev.

Opis vina:
Vino je temno rubinaste barve z značilnimi vijoličastimi odtenki. Aroma je izražena, sadna, po temno rdečih sadežih (višnja, robidnica). V ustih je vino suho, sadno, kar polnega telesa in z ravno prav izraženo sortno kislino. Taninov je dovolj in so lepo žvečljivi. Pookus je srednje dolg in v stilu vina.

Na kratko: Odličen refošk, ki je na voljo za zelo dobro ceno. Ravno prav piten.
Ujemanje s hrano: Priporočal bi suhomesnate narezke, goveje in svinjske zrezke.

Do naslednjič ...

torek, 24. marec 2015

Gran Malvazija - Coronica

Pozdravljen ljubitelj vina!

To nedeljo se bo v Portorožu začel dvodnevni festival malvazije. Na njem bo svojo malvazijo predstavljalo več kot 50 vinarjev in na voljo bo kar 110 vzorcev vina te sorte. Če te bo pot zanesla tja, potem ti lahko priporočam, da poizkusi slovenske malvazije, ki so jih pridelali v vinskih kleteh Pucer iz Vrha, Bordon (letnik 2013 je že opisan v blogu), Korenika in Rojac (bolj ti priporočam letnik 2011, ki je oranžno vino). Od tujih vinarjev pa ti priporočam poizkusiti vzorce iz vinskih kleti Roxanich (oranžno Antico), Matošević, Franc Arman in Veralda. Seveda pa tudi jaz niti približno ne poznam vseh vin, tako da bi bil vesel tvojega priporočila. Sam se namreč festivala prvič po treh letih ne bom moral udeležiti. Če si zainteresiran, si lahko več o festivalu prebereš na spodnji povezavi.

http://www.malvazija.info/index.php

Čeprav bo na festivalu sodelovalo veliko vinarjev, zame najboljše sveže malvazije tudi tokrat ne bo. Če že nekaj časa spremljaš moj blog, potem veš, da je to Malvazija istarska iz vinske kleti Coronica. Tudi danes bom predstavil njihovo malvazijo, le da je ta zorela v lesenih sodih. Torej ne gre za popolnoma sveže vino.

Za to vino moram najprej povedati, da na izjemen način izraža svoj t.i. terroir. Grozdje raste na rdeči zemlji in to se vinu zrcali v obliki res bogate mineralnosti. To je tudi glavni adut vina, ki pa za moj okus ne dosega enake stopnje vrhunskosti, kot jo sveža malvazije. Seveda pa je tako stopnjo zelo težko doseči.

Več o opisu vina si lahko prebereš spodaj.


Sorta: malvazija
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Vinifikacija: Vino zori v lesenih sodih. Dolžina zorenja pa je odvisno od posamezne letine.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve. Aroma je izražena, široka, prepletajo se vonjave po zeliščih, lesu in malenkost tudi po medu. V ustih je vino suho, kljub letih zorenju v lesu izjemno sveže in ekstremno mineralno, srednje polnega telesa, z zelo redkimi mehurčki CO2. Kar me je zmotilo je, da se tudi pri nizki temperaturi vina, alkohol absolutno preveč čuti. Pookus je srednje dolg, zelo mineralen in osvežujoč.

Na kratko: Izredno mineralna malvazija, pri kateri se malce preveč čuti alkohol.
Ujemanje s hrano: Malvazija je vino, ki se najbolj poda k ribam in morskim sadežem. Tale bi se dobro podala tudi bolj začinjenim morskim jedem.

Do naslednjič ...

sobota, 21. marec 2015

Teden restavracij - ošterija Debeluh

Pozdravljen ljubitelj vina!

Včeraj se je začel spomladanski teden restavracij. V sklopu slednjega najboljše slovenske restavracije pripravijo degustacijski meni (3 hodni, ponekod celo 4), ki stane 15 € na osebo. Če si ljubitelj višje kulinarike, je teden restavracij odlična možnost za uživanje ob dobri hrani. Pa tudi cenovno je bolj ugodno. Več o tednu restavracij in o tem, katere restavracije v tvoji bližini sodelujejo na njem, si lahko prebereš na spodnji povezavi.

http://tedenrestavracij.si

S punco sva včeraj obiskala ošterijo Debeluh v Brežicah. Kdor živi v tistem koncu, jo nedvomno pozna. Velja namreč za eno izmed najboljših restavracij Dolenjske in Posavja. 

Pri Debeluhu sva bila prvič. Ambient je zelo okusen in velikost restavracije ravno pravšnja. Punca, ki je velika ljubiteljica penečih vin, si je najprej zaželela kozarec Isteničeve penine Brut Prestige. Malo jo je razočaralo le, da so penino natočili v kozarec za vino, kar se je tudi meni zdelo malenkost nenavadno. 

Medtem ko je ona srkala penino, sem se z natakarico menil o izboru vina. Pri Debeluhu namreč vinske karte nimajo, čeprav je ponudba vina kar bogata. No, na koncu sem se odločil za sivi pinot Edija Simčiča, letnik 2008.

Meni je bil sestavljen iz štirih hodov. Za prvo jed so nama na istem krožniku zelo lično servirali surovo tuno, ki je bila polita z omako iz agrumov, in postrv na brodet. Kasneje se je izkazalo, da je bila surova tuna, ki se je kar topila v ustih, zmagovalec večera.

Sledil je odprt raviol z jagenjčkom, ki je bil prekrit s skuto. Nato je prišla na vrsto glavna jed: pomladanski roastbeef (roastbeef na pireju iz krompirja in zelenjave). Pri slednjem mi je bilo zelo všeč, da ni bil pretirano začinjen. Na narezane koščke so posuli le malo grobo mlete soli.

Za konec je natakarica prinesla sladico, ki je bila še posebej všeč meni, ker je bila dokaj preprosta in ne pretirano sladka. Sestavljena je bila iz popečene skute in jagodnega preliva.

Vse skupaj je bilo zelo okusno in večer je bil prečudovit. Zaradi tega tudi v tem postu ni nobene fotografije. Preprosto sva tako uživala, da sva se raje posvetila ambientu in romantiki, kot da bi se trudila s fotografiranjem.

Kaj pa vino? Šlo je še za eno vrhunsko vino izpod rok Aleksa in Edija Simčiča. Kazalo ni nobenega znaka starosti, bilo je polnega telesa, mehko in ko se je čez čas odprlo, je svoje dodala tudi izjemna aroma.

Do naslednjič ...

četrtek, 19. marec 2015

Capris Plemenito rdeče - Vinakoper

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes imam zate opis odličnega vina, ki je povrhu še cenovno ugodno za svojo kvaliteto. Tako kot že nekatera druga vina na tem blogu, je tudi to potrebovalo čas, da se je zmehčalo in umirilo. Spomnim se, ko smo ga pili pred dvema letoma. Bilo je tako trpko, kot bi ugriznil v nezrel kaki. Takrat sem bil še zelo zelen in nisem verjel, da bi to vino lahko zraslo v nekaj vrhunskega. Kako sem se motil! Iz te trpkosti se je v pičlih dveh letih razvilo vino, ki danes z lahkoto pomete z večino drugih. Tudi od tistih, za katere je potrebno seči malo globlje v žep.

Vinska klet Vinakoper me je že nekajkrat pozitivno presenetila. Mislim, da kar se rdečih vin tiče (liniji Capo D'Istria in Capris) pridelujejo izjemna vina za zelo dobro ceno.

Letnik, ki ga tukaj opisujem, ni več v prodaji. Mogoče ga boš še kje našel. V redni prodaji je zdaj letnik 2011. Slednji je bil v Sloveniji eden najboljših sploh. Zato imam veliko upanja tudi za to vino. Absolutno pa ga ne smem odpreti letos, niti naslednje leto še ne. Splača se počakati, verjemite mi. Sam sem ga že odprl in me je kar malo streslo. Tako trpko je. Tako kot je bil letnik 2008 pred dvema letoma.

Več o opisu vina si lahko prebereš spodaj.



Sorte: 35% merlot, 30% cabernet sauvignon, 30% cabernet franc in 5% refošk
Letnik: 2008
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Vinifikacija: Maceracija je trajala 12 dni. Nato je vino zorelo v barik sodčkih iz slovenskega hrasta.

Opis vina:
Vino je rubinaste barve. Aroma je opojna, izražena in globoka. Vonjati je primarno temno gozdne sadeže (najbolj borovnice in ribez). V ustih je vino suho, polnega telesa, sadno in čudovito zaokroženo. Tanini so ravno prav mehki. Odhod vina je precej dolg in dober.

Na kratko: Odlično vino za dobro ceno, ki je zdaj na vrhuncu.
Ujemanje s hrano: Priporočal bi vse vrste težjih in začinjenih jedi, kot so goveji steaki, divjačina in svinjina.

Do naslednjič ...

torek, 10. marec 2015

Štiri cenovno ugodna bela vina

Pozdravljen ljubitelj vina!

Zadnjič sem imel s prijatelji prav zanimivo degustacijo. Izbral sem štiri cenovno ugodnejša bela vina. Tri izmed njih stanejo okoli 5 €, medtem ko eno stane malenkost več (6.5 €). Cilj degustacije je bil izbrati vino, ki bi ga lahko brez zadrege ponudil gostom na zabavi, ne da bi bankrotiral.

Seveda nisem pričakoval visoke kvalitete vina. Sem pa pričakoval nekaj pitnega, svežega, z umirjeno kislino in vsaj malo sortnosti. Kar precej za vina tega cenovnega razreda. Toda če je med gosti vsaj kakšen, ki se malo spozna na vino, mora le-to doseči to stopnjo kvalitete.

No, pa poglejmo, katera vina smo degustirali in kako so se ta odrezala.

Začeli smo z rebulo Quercus iz Vinske kleti Goriška Brda. Pri tem vinu lahko pohvalim sicer manj izraženo toda nežno in sortno aromo po citrusih in zelenih jabolkah. Okus me je malo manj prepričal. V ustih je vino sveže, ne popolnoma suho in s kislino, ki je za moj okus malo preveč izražena. Toda če potegnem črto, sem mnenja, da je vino kar dobre kvalitete glede na ceno. Upal bi si ga postreči tudi malo bolj zahtevnim gostom.

Sorta: rebula
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Zorenje v inoks cisternah.

Nadaljevali smo z malvazijo iz vinske kleti Brič (Slovenska Istra). Vino me je razočaralo. Bilo je skorajda brez arome in imelo precej agresivno kislino. Zato smo se odločili, da bomo to vino raje pustili za na konec. Za špricer.

Sorta: malvazija
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Zorenje v inoks cisternah.


Tretji je bil na vrsti sauvignonasse ali zeleni sauvignon ("tokaj") prav tako iz linije Quercus in torej iz Vinske kleti Goriška Brda. Tudi pri tem vinu sem bil kar presenečen nad njegovo sortnostjo. Pa tudi nad stopnjo alkohola, kar krepkih 13.5%. Zanimivo je, da kot rebula, tudi to vino ni popolnoma suho. Bi ga pa vseeno brez pomisleka postregel na kakšni zabavi.

Sorta: sauvignonasse
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Vinifikacija: Zorenje v inoks cisternah okoli 6 mesecev, od tega 3 mesece na finih drožeh.

Pa smo prišli do zadnjega vina. To je malvazija Capris iz vinske kleti Vinakoper. Najdražje (6,5 €) in tudi najboljše vino te degustacije. Verjetno bi jo lahko opisal tudi v ločenem postu. Mogoče drugič. Najbolj me je očarala aroma, ki je sortna, izražena in nežna. Res odlična. Da ne pijemo res vrhunskega vina zaznamo šele v ustih. Manjka mu namreč mineralnosti in malenkost telesa. Toda vsekakor je to vino eno stopnjo bolj kvalitetno od drugih, ki sem jih predstavil danes.

Sorta: malvazija
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Zorenje na drožeh v inoks cisternah okoli 6 mesecev.

Do naslednjič ...

sreda, 4. marec 2015

Bela Carolina - Jakončič (letnik 2010)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Če si pristaš belega vina, potem boš po seriji petih zaporednih rdečih spet prišel na svoj račun. Pozimi mi nekako bolj "pašejo" rdeča vina, zato je tudi v zadnjem času opisov le-teh več.

Priimek Jakončič (Jakončič, Piro, Iaquin, ...) je poleg priimkov Kristančič (Movia, Kristančič, Nando, ...) in Simčič (Marjan, Edi, Karol & Igor, ...) v Goriških Brdih najbolj povezan z vinogradništvom. Vinska klet Jakončič, ki jo danes opisujem, v Sloveniji velja za eno boljših. Po njihovi sveži rebuli je to drugo vino, ki ga bom predstavil v svojem blogu.

To vino je na lanskem (zadnjem) Decanter-ju dobilo srebrno medaljo. Globalno gledano je to najbolj obsežno in priznano tekmovanje vin. Seveda pa ne pomeni, da je bilo to vino drugo na svetu. Vina najprej ločijo v skupine glede na regijo in cenovni razred. Znotraj te skupine je tudi več dobitnikov bronaste, srebrne in zlate medalje. Nato izmed vin, ki v skupini prejmejo zlato medaljo, se določi regijskega zmagovalca (za primer: letos je med rdečimi vini nad 15 £ regijski pokal prejel modri pinot iz vinske kleti Zlati grič). Med vsemi regijskimi zmagovalci v vsaki skupini izberejo še mednarodnega zmagovalca (še nobeno slovensko vino ni prejelo tega priznanja). Za razliko od tekmovanj iz sveta kulture, te na to tekmovanje ne nominirajo. Prijaviti se moraš sam in (nisem 100%, ampak 99%) vse stroške tudi plačati. No, ne glede na vse povedano, je srebrna medalja na takem tekmovanju dober dokaz o kvaliteti vina. 

Vrnimo se nazaj k vinu. Po pričakovanju gre za zelo spodobno belo zorjeno zvrst. Rekel bi, da je bolj po okusu ljubiteljev manj krepkih vin. Tvorijo jo chardonnay, ki ji daje telo. Rebula, ki v briških zvrsteh redko manjka, ji da svežino in aromo. Na koncu je tu še pikolit (stara avtohtona briška sorta), ki da zvrsti avtorski podpis.




Sorte: 50% chardonnay, 45% rebula in 5% pikolit
Letnik: 2010
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Vino je zorelo v novih in starih velikih hrastovih sodih 12 mesecev.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve. Aroma je srednje izražena, deluje nežno, sadne note se prepletajo z vonjavami po medu in zeliščih. V ustih je vino suho, uravnoteženo, kar polnega telesa (glede na stopnjo alkohola - 13.0%), mineralno, malenkost masleno, z zelo redkimi finimi mehurčki CO2. Pookus je v stilu vina, kar dolg, osvežilen in topel.

Na kratko: Zorjeno vino, ki je nežno, ne preveč krepko in zato toliko bolj pitno.
Ujemanje s hrano: K vinu priporočam razne ribje jedi (še posebej tunin ali lososov steak), tudi kakšno bolj pikantno piščančje meso.

Do naslednjič ...

ponedeljek, 2. marec 2015

Rdeči jebačin - Pasji rep (Ko vino dozori v nekaj neverjetnega)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes bom govoril o nečem posebnem. O vinu, ki je od leta 2006 naprej zorelo (najprej v sodu, nato še v steklenici), se izpopolnjevalo, raslo in potrpežljivo čakalo, da ga nekdo odpre. No, tudi sam sem potrpežljivo čakal ...

Naj povem, da se tega vina ne da več dobiti. Buteljke sicer še obstajajo, vendar sem trdno prepričan, da se lastniki ne bi zlahka ločili od njih. Sicer pa je tudi že predstavljen rdeči jebačin, letnik 2011, kar korekten nadomestek. Toda mislim, da je slednji na vrhuncu že zdaj in si od njega ne moramo obetati, da bo tako dobro kljuboval zobu časa. Kaj šele, da bi s časom dozoreval.

Verjamem, da obstajajo strokovnjaki, ki se z mano ne bi strinjali, da je to veliko vino. Res je, da mu manjka za odtenek kompleksnosti. Toda kompleksnost ali ne, tisto kar to vino krasi in ga naredi velikega, je popolna usklajenost med aromo in okusom, neverjetna mehkoba in žametnost taninov. Po mojem mnenju lahko samo veliko vino doseže tako stopnjo zaokroženosti.

Vino, ki sem ga verjetno pil zadnjič in mi bo za vedno ostalo v lepem spominu. Tudi zaradi priložnosti, ob kateri sem ga odprl, in družbe, ki je bila z mano ob njegovem odprtju.


Sorti: merlot in cabernet sauvignon
Letnik: 2006
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: /
Vinifikacija: Vino je zorelo v 225l-skih barik sodčkih približno 20 mesecev.

Opis vina:
Vino je temno rdeče barve. Videti ni nobenih rjavih odtenkov (kar je lep indikator, da je vino še vedno v top formi). Aroma je opojna, vsekakor izražena, kot da bi kdo za mizo kuhal slivovo marmelado. V ustih je vino suho, uravnoteženo, zaokroženo, sadno, polnega telesa, skratka čudovito. Taninov je za moj okus ravno prav, slednji so popolnoma žametni. Pookus je v okusen in zelo dolg.

Na kratko: Kapo dol! Letnik 2011 je kar dober približek.
Ujemanje s hrano: Priporočam, da v tem vinu uživate brez spremljave hrane in se mu tako popolnoma posvetite.