torek, 27. september 2016

Chardonnay (magnum) - Santei

Pozdravljen ljubitelj vina!

Mogoče se spomniš, da sem letos februarja na blogu že predstavil Santei-jev chardonnay istega letnika (povezava do objave je tukaj). Razlika med tema vinoma je le v volumnu steklenice: buteljka drži 0.75 l, medtem ko magnum 1.5 l. Vsebina steklenic pa je bila ob polnjenju enaka.

Toda zaradi različnih volumnov steklenic se vino med procesom zorenja znotraj le-teh začne počasi razlikovati. Dokazano je, da vino v steklenici boljše zori, ko ga je več. Zaradi tega vinarji najboljše letine najboljših vin v omejenih serijah pogosto polnijo tudi v steklenice večjih volumnov - najbolj pogosto v magnume. 

Priznam, zagotovo bi bila primerjava bolj objektivna in točna, če bi ju odprl na isti dan ... Toda magnumi so namenjeni za posebne priložnosti in za večjo skupino ljudi, ki vino cenijo.

Ne bom okolišil, vino iz magnuma je nedvomno boljše, čeprav je potrebno priznati da, je bilo že tisto iz buteljke na zelo visokem nivoju. Vseeno pa ni bilo tako lepo uravnoteženo. Manjkalo mu je tudi elegance, ki jo današnje vino premore. Zato je toliko bolj pitno in ne deluje tako težko. 

Opazil pa sem tudi, da se je vino v tem magnumu kar precej razvilo. Rekel bi, da je aroma že popolnoma razvita, saj prevladujejo terciarne arome. Upal bi si trditi, da je vino doseglo vrhunec.


Sorta: chardonnay
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 15.0%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: /
Vinifikacija: Hladni maceraciji sledi zorenje v barik sodčkih. 

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlato rumene barve. Aroma je srednje izražena, že razvita, prevladujejo vonjave po lesu, vanilji, oreščkih in kavi. V ozadju je vonjati tudi tropske sadeže in citruse. V ustih je vino suho, polnega telesa, krepko, uravnoteženo, prijetno toplo in masleno. Ima tudi dovolj svežine, tako da je prav lepo pitno. Tekstura je kremasta, prevladujejo note vanilje, tropskih sadežev, citrusov ter tobaka in lesa. Slednja dokazuje rabo kakovostnega lesa, a je za moj okus malenkost preveč izražena. Zaradi lesa in maceracije je čutiti tudi nekaj taninov, ki pa so zelo mehki. Odhod je daljši in topel.

Na kratko: Zelo dober in poln chardonnay, ki je (po mojem mnenju) prišel do vrhunca. Za moj okus le nekoliko preveč izražena nota lesa v ustih.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino, ki se odpre v dobri družbi in ob dobri hrani. Predlagam nepekoče mesne jedi v kremastih (smetanovih) omakah. 

Do naslednjič ...

sreda, 21. september 2016

Brunello di Montalcino - Tenuta Fanti

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa se preselimo v Toskano. Pred kratkim sem namreč odprl eno izmed preostalih buteljk brunella, ki sem jih kupil med obiskom te čudovite pokrajine v Italiji. To je drugo vino (prvo si lahko ogledaš tukaj) iz kleti Tenuta (slo. prevod: posestvo) Fanti, ki ga na blogu predstavljam. Oba sta iz iste sorte (sangiovese-ja), a sta si glede na stil popolnoma drugačna in zato tudi spadata v različna cenovna razreda. 

Na eni strani imamo "entry-level" vino Rosso di Montalcino in na drugi Brunello di Montalcino, ki definitivno spada v višji kakovostni razred. Pa vendarle se mi zdi, da se je pri "posestvu" Fanti Rosso di Montalcino bistveno bolj približal maksimalni kvaliteti v njegovem razredu. Zelo mogoče je dosegel sam vrh. Brunellu tako velik met ni uspel. To ne pomeni, da je povprečen. Nedvomno je bolj kompleksen in poln od Rossa, ampak obstajajo tudi precej boljši, medtem ko tako dobrega Rossa di Montalcino nisem še poizkusil

Mimogrede, če bi rad izvedel več o brunellu ali Toskani nasploh, ti predlagam, da si prebereš 4-delni potopis po tej pokrajini. Povezavo na prvo objavo najdeš tukaj.


Sorta: sangiovese (grosso)
Letnik: 2010
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Poreklo: Toskana, Italija
Cena: 30,0 € (v kleti)
Vinifikacija: Del vina zori v srednje velikih hrastovih sodih, del pa v francoskih barikih. Zorenje v sodih traja minimalno 24 mesecev.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne svetlo rubinaste barve z (mladostnimi) rdečimi odtenki. Aroma je srednje intenzivna, prevladujejo rdeči sadeži (višnja in češnja), nato nežna nota lesa (proti prekajenem mesu), vanilja in nekaj popra. Pogrešam globino, ki sem jo pri brunellih vajen. V ustih je vino suho, uravnoteženo, precej polnega telesa in opazno pikantno. Zaradi visokega alkohola deluje slajše. Tudi v ustih prevladujejo višnje in češnje, vendar je čutiti tudi druge rdeče in temne gozdne sadeže (jagoda, črni ribez), v ozadju je nota lesa in popra. Tanini so žametni in že primerno zreli. Odhod je srednje dolg, saden in pikanten.

Na kratko: Brunello, ki ima širino, vendar ga zmanjka na globini. V ustih zelo lepo uravnotežen, ampak vseeno ne prepriča popolnoma. 

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi postregel k pečenemu rdečemu mesu (še posebej dobro bi se prilegal k različnim steakom) ali pa k krožniku izbranih srednje zorjenih in zorjenih sirov.

Do naslednjič ...

nedelja, 18. september 2016

Malvazija - Kozlović

Pozdravljen ljubitelj vina!

Le streljaj od mejnega prehoda v Dragonji stoji majhna, a lepa istrska vasica Momjan. Pod njo pa se nahaja prenovljena vinska klet Kozlović s čudovitim ambientom in pogledmo na ruševine momjanskega gradu.

Čeprav me Kozlovićeva malvazija do letošnjega letnika nikoli ni posebej navdušila pa mislim, da je ta iz letnika 2015 preprosto čudovita. Gre za sortno, zelo mineralno in presenetljivo aromatično malvazijo. Mogoče ji proti tisti od Corenice manjka le malo več strukture.

  
Sorta: malvazija (istrska)
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkohlna stopnja: 13.0%
Poreklo: Istra, Hrvaška
Cena: 80 kun (cca. 10,5 €)
Vinifikacija: Po 12-24 urni hladni maceraciji je vino 7 mesecev zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je manj intenzivne svetlo slamnate barve. Aroma je za sorto precej izražena, a sortna. Prepletajo se vonjave po belem cvetju (akacija), citrusih (zrela limona in tudi grenivka) in vinogradniške breskve. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, lepo uravnoteženo, zelo mineralno in z drobnimi mehurčki CO2. V ustih prevladujejo citrusi (limona in grenivka). Odhod je srednje dolg, osvežilen in lepo očisti usta.

Na kratko: Zelo dobra istrska mavazija, ki navuši z aromatičnostjo in mineralnostjo. Do odličnosti jo ločijo le malenkosti.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Istrska malvazija se odlično poda k vsem morskim dobrotam (npr. morski rižoti).

Do naslednjič ...

ponedeljek, 12. september 2016

Zeleni silvanec - Marof

Pozdravljen ljubitelj vina!

Zeleni silvanec je sorta, ki je značilna predvsem za severovzhodni del Slovenije. Njena odlika je pitnost in mehkoba, podobno kot to velja za zelen. Vseeno pa ji skozi leta nikakor ni uspelo izstopiti iz sence drugih mednarodnih belih sort in vse bolj popularnega šipona. Preprosto je konkurenca na Štajerskem, kar se tiče belih vin, prevelika. Danes le malo kleti prideluje vino samo iz te sorte. Posledično je to šele drugi opis zelenega silvanca na tem blogu.

Vinska klet Marof je ena izmed redkih kleti v Sloveniji, ki zna pridelati zelo dober svež zeleni silvanec (v kleti sicer pridelujejo tudi oranžno različico, vendar moram priznati, da me slednja ni prav nič navdušila). Lahko bi šel tako daleč in bi rekel, da je to že nekaj let najboljši primerek svežega vina te sorte pri nas.


Sorta: zeleni silvanec
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Prekmurje, Slovenija
Cena: 8,07 €
Vinifkacija: Vino je v inoks cisternah zorelo 8 mesecev.

Opis vina:
Vino je manj intenzivne slamnate barve. Aroma je srednje izražena, prevladuje kontinentalno sadje (jabolka (tudi zelena) in hruške), v ozadju se vonja tudi suho cvetje. V ustih je vino suho (malenkost je ostanka nepovretega sladkorja), srednje polnega telesa, z zelo prijetno kislino, ki daje vinu svežino. Čutiti je tudi rahlo mineralnost in zelo redke ter drobne mehurčke CO2. V ustih prevladujejo jabolka (predvsem zelena) in suho cvetje pred hruškami. Odhod je srednje dolg, saden in osvežilen.

Na kratko: Verjetno najboljši slovenski zeleni silvanec. Priporočam ljubiteljem mehkih in nežnih vin.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino je odlično kot aperitiv. Zelo lepo pa si ujelo tudi z belimi ribami na žaru, še rajši pa bi ga postregel k rižoti z jurčki. 

Do naslednjič ...

ponedeljek, 5. september 2016

"Alba Antiqua" - Matošević

Pozdravljen ljubitelj vina!

Med zadnjim potepanjem po hrvaškem delu Istre sva se z ženo ustavila tudi v vinski kleti Matošević. Slednja se nahaja v Krunčićih, malo nad koncem Limskega zaliva. Zanimivo pa je, da se njihovi vinogradi nahajajo kar dobrih 30 kilometrov stran ob jezeru Butoniga. Na tem področju ni tiste značilne rdeče prsti, ki je znana za obalni del Istre, temveč so tla tam pretežno iz običajne rjave prsti. Zaradi tega so vina iz te kleti drugačna; predvsem so manj mineralna.

Današnje vino ("Alba Antiqua" - starodavno belo) naju je med obiskom kleti izmed belih vin najbolj navdušilo. Gre za macerirano (nekaj dni) istrsko malvazijo iz najboljšega grozdja, ki je eno leto starana v akacijevih sodih. Zakaj v akacijevih? Sortna značilnost prave istrske malvazije je vonj po akacijevih cvetovih. Z zorenjem v akacijevih sodih si v kleti želijo, da ta značilna nota tudi v zorjenih vinih ostane izražena. In priznati je potrebo, da jim je to kar dobro tudi uspelo.


Sorta: (istrska) malvazija
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Istra, Hrvaška
Cena: 120 kun (v kleti) - cca. 16,0 €
Vinifikacija: Po nekajdnevni maceraciji je vino 12 mesecev zorelo v akacijevih sodih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne slamnate barve. Aroma je kar precej izražena, razvita, ponujajo se sortne vonjave po belem cvetju (predvsem akaciji), ki jo spremljata prijetna nota lesa in dim - celo prekajeno meso. V ustih je vino suho, kar polnega telesa, oreščkasto in s presenetljivo živahno kislino, ki vinu daje svežino in pitnost. Prisoten je tudi tisti značilen priokus po maceraciji, ki pa (za moj okus) ni preveč moteč. Tako kot na nosu tudi v ustih prevladujejo podobne zaznave, najbolj po belem cvetju in prekajenem mesu. Tanini so zelo redki in mehki. Odhod je srednje dolg, za moj okus pride preveč do izraza nota lesa, ki pusti nekoliko grenak okus v ustih.  

Na kratko: Zanimiva malvazija z že v celoti razvito aromo in z živahno kislino, ki vino lepo poživi. Za moj okus se uporaba lesa nekoliko preveč čuti, poleg tega pa pogrešam mineralnost.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Še eno težko vino za spajanje s hrano. Predlagam ribje jedi začinjene z orientalskimi začimbami (na primer: maroški tagine).

Do naslednjič ...