Pozdravljen ljubitelj vina!
Vinska klet Gjerkeš se nahaja v zatilju "kokoške", v vasici Fikšinci. Gre za, upam si trditi, drugo najbolj znano klet iz Prekmurja, katere vina niso prav nič tuja tudi na tem blogu (do predstavitev drugih vin iz te vinske kleti klikni tukaj).
Današnje vino je zelo zanimivo, saj predstavlja lep primerek renskega rizlinga, ki je veliko pridobil pri zorenju v steklenici. Poleg lepih sadno-cvetnih arom so vse bolj poudarjene arome po kamnu, mineralih na eni strani ter medu na drugi. Seveda ni za zanemariti dejstva, da je vino dokaj bogato in kompleksno glede na nizko stopnjo alkohola. To seveda ni nič nenavadnega, saj je le-ta pri renskem rizlingu redko nad 13%.
In čeprav vino ne dosega globine, širine ali strukture kot na primer renci iz Porenja ali iz Avstrije (Wachau), lahko zagotovo občutimo velik potencial te pogosto slabo razumljene sorte.
Mimogrede, na degustaciji v vinski kleti smo bili letos prav tisti dan, ko je bila v vzhodni Sloveniji huda pozeba. Takrat se spomnim, da je g. Gjerkeš rekel, da je škoda zelo obsežna. Seveda je je bilo največ na spodnjih delih vinogradov, saj se najhladnejši zrak spusti na najnižjo točko (temperaturni obrat). Povedal pa je tudi, da so slabih 5 kilometrov severozahodno v sosednji Avstriji celo noč po vinogradih letali s helikopterji. Le-ti povzročijo, da se zrak konstantno meša in zato se najhladnejši zrak nikoli ne uleže na najnižjo točko. Posledično je tam pozeba naredila precej manjšo škodo. Seveda najem helikopterjev ni majhen strošek, a če to storitev sofinancira država (kot v Avstriji), je le-ta bistveno nižji.
Sorta: renski rizling
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 11.5%
Poreklo: Prekmurje, Slovenija
Cena: cca. 8,50 € (za letnik v prodaji)
Vinifikacija: Natančnih podatkov žal ni. Zagotovo je vino zorelo izključno v inoks cisternah. Predvidevam, da je bil mošt pred zorenjem nekaj časa v stiku z jagodnimi kožicami (hladna maceracija). Mogoče je vino zimo preživelo na lastnih finih drožeh (sur-lie).
Opis vina:
Vino je že precej intenzivne zlate barve. Aroma je nekoliko manj intenzivna, a nedvomno sortno in že precej razvita. V ospredju so značilne note kremna, mokrega kamna, rumenega sadja (vinogradniška breskev) in tudi suhega cvetja. V ozadju najdemo tudi medeno noto. V ustih je vino suho, uravnoteženo, kislina je značilna, a kar preveč umirjena. Deluje sveže in ima nekoliko bolj gosto - kremasto teksturo. Tudi v ustih je izražena nota po mineralih, kamnu, v enaki meri pa najdemo tudi cvetje in koščičasto sadje (vinogradniška breskev, marelica). Odhod je dokaj dolg in osvežilen.
Na kratko: Lep primerek že razvitega in sortnega renskega rizlinga, ki pa bi potreboval več strukture. Pohvaliti je potrebno pestro in sortno aromo.
Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):
Ujemanje s hrano: Vino bi ponudil k bolj mastnim jedem manj intenzivnega okusa (npr. ocvrta perutnina), dobro pa bi se prileglo tudi k jedem z gobami (rižota z jurčki, ocvrte dežnikarice, ...).
Potencial za staranje: Vino je v steklenici dobro dozorelo in je doseglo svoj vrh. Na njem bo še nekaj časa, vendar mislim, da ne več kot še tri leta.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Pinela je še ena izmed slovenskih avtohtonih belih sort, ki ima velik potencial za pridelavo vrhunskega vina. Večino vinogradov te sorte najdemo v Vipavski dolini, največ okoli vasice Planina nad Ajdovščino. Tukaj se nahaja tudi vinska klet Guerila.
Na trgu vlada vse večje zanimanje za vina iz avtohtonih oziroma (širši pojem) lokalnih sort. Tega se zavedajo tudi vinarji, ki dajejo vse več poudarka na pridelavo vina iz teh sort, ki so bile velikokrat skorajda pozabljene. Na Vipavskem imajo med belimi sortami kar tri avtohtone, in sicer bolj znana pinela in zelen ter nekoliko manj poznano klarnico. Poleg tega v Vipavski dolini raste kar nekaj belih lokalnih sort: rebula, (istrska) malvazija, sauvignonasse (bivši furlanski tokaj) in še kakšna se bi našla. Res zanimivo, koliko raznolikosti najdemo na tako majhnem območju.
A kaj ko tega potenciala ne znamo organizirano tržiti. Dejstvo je, da vlada (pa ne samo zdajšnja, vse do zdaj) ne naredi dovolj za razvoj in razpoznavnost slovenskega vinogradništva. Za primer, poleti sem spet obiskal jug Madžarske - Villany, ki je v svetu postal prepoznan, kot ena najboljši leg za pridelovanje cabernet franca. In čeprav nikakor ne gre za lokalno sorto, so na Madžarskem uspeli zaščiti apelacijo za to sorto. Cabernet franc, ki je pridelan na tem območju po letu 2013 in seveda izpolnjuje vse pogoje, spada pod apelacijo Villany franc. S tem so naredili velik korak proti še večji prepoznavnosti tega območja in Madžarske nasploh. Zanimivo je, da so bili sposobni zaščititi francosko oz. mednarodno sorto, pri nas pa nismo sposobni zaščititi niti avtohtonih oziroma lokalnih, kot so na primer rebula, pikolit (oba Goriška Brda), zelen, pinela, klarnica, barbera (vsi Vipavska dolina), laški rizling, šipon (oba Štajerska), vitovska grganja (Kras), itd. Kje smo šele od tega, da bi zaščitili na primer briški stil chardonnay-ja, ki bi si tudi zasluži svojo apelacijo.
Sorta: pinela
Letnik: 2016
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 9,22 € (www.kozelj.si)
Vinifikacija: Vino po šest urni maceraciji (tako piše na spletni strani, vendar imam občutek, da to ni aktualno in da se je ta čas podaljšal) zori devet mesecev na lastnih kvasovkah v inoks cisternah.
Opis vina:
Vino je manj intenzivne limonaste barve. Aroma je manj izražena toda široka, bogata. Prepletajo se vonjave suhega cvetja, zelišč, kontinentalnega (hruške) in zrelega koščičastega (marelice) sadja ter zrelih citrusov. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, uravnoteženo z živahno kislino, sveže in izredno mineralno ter s nekoliko kremasto teksturo. V ustih se prepletajo arome zelišč, suhega cvetja in hrušk ter zrele grenivke. Zaključi se z dokaj dolgim in osvežilnim odhodom, ki nekoliko pogreni.
Na kratko: Čudovit primerek izdelane pinele, ki navduši tudi z izjemno svežino.
Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):
Ujemanje s hrano: Vino bi ponudil k jedem, kjer v glavni vlogi nastopajo sladkovodne živali, bele morske ribe in testenine; na primer file bele ribe s testeninami ali njoki s potočnimi raki.
Potencial za staranje: Četudi gre za bolj izdelano vino, je srž tega vina svežina. Vino je že pripravljeno za pitje in se v steklenici ne bo več bistveno razvijalo. Zaradi dobre zasnove pa ga lahko v kleti pustimo še do tri leta.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Letnik 2011 v Sloveniji velja za enega najboljših v tem stoletju. Pogoji za rast in optimalno zrelost grozdja so bili takrat tako dobri, da so se v vinski kleti Pasji rep odločili, da pridelajo vino, ki ga niso še nikoli do takrat. Gre za 100% sivi pinot, ki je po daljši maceraciji zorel v 225-litrskem barik sodčku. Ednino sem uporabil načrtno, saj je vso vino zorelo le v enem sodčku. Zaradi tega tudi na steklenicah piše "Single barrel VII.", kjer "VII" pomeni številko soda. Torej gre res za butično izvedbo.
Kdor bere moj blog že dlje časa, je najbrž dojel, da mi t.i. "oranžna vina" niso ravno najljubša. Preprosto sem večkrat naletel na takšno, ki me je popolnoma razočaralo, kot na dobro. Kaj šele na kakšno, ki bi bilo kaj več kot dobro. Tja pa zagotovo kotira današnje vino, v katerem sem (pa ne sam) zelo užival.
Sorta: sivi pinot
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Vipavska dolina
Cena: /
Vinifikacija: Vino je po daljši maceraciji zorelo v 225-litrskem barik sodčku.
Opis vina:
Vino je srednje intenzivne svetlo rdeče barve. Aroma je sprva zadržana in potrebuje nekaj časa, da se odpre. Čeprav je široka, v ospredju pričakovano niso sortne arome. Prepletajo se vonjave po rdečem (maline), kontinentalnem (zrela rdeča jabolka) in tropskem sadju, precej v ospredju pa je tudi aroma kvalitetnega lesa. V ustih je vino suho, dokaj polnega telesa, zrelih kislin, nekoliko toplo in z bolj gosto - kremasto teksturo ter zelo mineralno. Kljub toplini deluje dovolj sveže. Tudi v ustih se prepletajo arome lesa in raznega sadja (bolj rdečega in tropskega). Čutiti je tudi prijetno grenkobo ter tudi tanine, ki so že zelo mehki. Odhod je srednje dolg in lepo očisti usta.
Na kratko: Zelo zanimivo t.i. oranžno vino, ki zagotovo spada med najboljša, kar sem jih kdaj poizkusil.
Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):
Ujemanje s hrano: Vino lahko ponudimo k široki izbiri jedi. Po mojem mnenju najbolj v poštev pridejo: azijska kuhinja, bolj mastne ribje jedi in zreli siri.
Potencial za staranje: Vino je že doseglo svoj vrh, kjer bo ostalo še nekaj časa. Toda predvidevam, da ne več kot tri leta.
Do naslednjič ...
