Decanter World Wine Awards - rezultati 2017!

Pozdravljen ljubitelj vina!

Objavljeni so letošnji rezultati najbolj znanega tekmovanja vin - Decanterja. Rezultati, ki so jih dosegle slovenske vinske kleti, so se napram lanskim (lahko si jih ogledaš tukaj) še izboljšali. Nagrajenih je bilo kar 92 vin, od tega so letos kar tri prejela platinasto medaljo in štiri zlato medaljo. Najvišje nagrade smo, tako kot že nekaj let, prejeli za peneča, predikatna in mirna bela vina.

Naj še enkrat omenim, da so od lanskega leta na Decanterju uvedli nekaj sprememb pri nazivih najbolj prestižnih nagrad. Tako je "Regijski pokal" (ang. "Regional Throphy") dobil naziv "platinasta medalja" (ang. "Platinum"), "mednarodni pokal" (ang. "Inetrnational Throphy") pa "platinasta medalja - najboljše na ocenjevanju" (ang. "Platinum - Best in Show").

Vina, ki so bila letos nagrajena s platinasto medaljo:

• penina Rose Brut, Bjana, ni letniška (NV),
• Ledeno vino iz Medane (predikatno vino), Bužinel, letnik 2009 in
• Seven Numbers Furmint, Puklavec Family Wines, letnik 2015.

Z zlato medaljo pa so bila okitila naslednja slovenska vina:

• Carolina bela, Jakončič, letnik 2013,
• penina Brut, Bjana, ni letniška (NV),
• Rebula "Opoka", Marjan Simčič, letnik 2013 in
• S.J.I Furmint (predikatno vino), Gross, letnik 2013.

Tako kot prejšnja leta sem v objavi izpostavil le slovenska vina, ki so dobila najvišja priznanja. Ostale rezultate lahko si lahko ogledaš, če klikneš tukaj.

Do naslednjič ...

Veliko belo - Movia

Pozdravljen ljubitelj vina!

Oranžna vina so velik del slovenske vinske kulture. Eden izmed pionirjev pri pridelavi vrhunskih vin tega stila je gospod Aleš Kristančič iz vinske kleti Movia. Najbrž tako kleti kot gospoda Kristančiča ni potrebno bolj podrobno predstavljati, saj že dolga leta spada v sam vrh slovenskih vinarjev. Je eden tistih, ki je veliko naredil zato, da je danes Slovenija na svetovnem vinskem zemljevidu.

Današnje vino (Veliko belo) velja za eno izmed najbolj markantnih slovenskih zvrsti in vin nasploh. Gre za macerirano (oranžno) vino, ki kar 3 leta in pol brez dodatka žvepla zori v hrastovih sodčkih. Poseben je tudi način vinifikacije vina. Grozdje vseh treh sort se namreč zmeša že med fermentacijo. Tako vino razvije samosvoj karakter, saj nobena sorta ne uspe popolnoma razviti svoje sortnosti. Čeprav je takšen način pridelovanja vina nekaj običajnega v večini domačih vinskih kleteh, pa profesionalne običajno vsako sorto vinificirajo in tudi zorijo posebej. S tem dosežejo, da vsako vino razvije svoje sortne značilnosti. Šele, ko so vina izdelana, se enolog kleti odloči, kolikšen delež bo imela posamezna sorta v zvrsti. Ni nemogoče, da je prav iskanje pravega razmerja sort v zvrsti tista malenkost, ki loči vrhunske vinarje od dobrih.

Kdor nekaj časa bere moj blog, najbrž že ve, da nisem ravno pristaš oranžnih vin. Razlog tiči v tem, da sem velikokrat ob poizkušanju znanih (in tudi dragih) vin tega stila, naletel na osnovne napake (redukcija, bekser, ...). Toda to vino je pridelano, kot se "šika". O kakšnih napakah ni ne duha, ne sluha. Navdušilo me je s svojo kompleksnostjo, z zrelimi kislinami in s polnostjo. Dejstvo pa je, da je še izredno mlado in bo svojo razvojno pot še nekaj let nadaljevalo v steklenici.

Sorte: 70% rebula, 20% sauvignon in 10% sivi pinot
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 25,00 € (www.evino.si)
Vinifikacija: Za razliko od drugih zvrsti, se sorte grozdja pri Velikem belem zmeša že med vretjem. Vino 3 leta in pol zori brez pretoka v francoskih barik sodih na svoji lastni usedlini. Do ustekleničenja se ne uporablja žvepla ali kakšnega drugega konzervansa.

Opis vina:
Vino je že precej intenzivne zlato-rumene barve in ni popolnoma bistro. Aroma je srednje izražena, kompleksna, razvita in široka. Prepletajo se arome raznih zelišč, belega cvetja, karamele, vanilije, citrusov (grenivka) in tropskih sadežev ter kvalitetne note lesa. V ustih je vino suho, polnega telesa, z izraženimi zrelimi kislinami, presenetljivo toplo za stopnjo alkohola in krepko. Tekstura je kremasto-maslena. Taninski oprijem je za belo vino širok in tanini so še zelo čvrsti (potrebujejo čas, da se bodo omehčali). Odhod je dolg, osvežilen in osuši usta.

Na kratko: Polno in kompleksno oranžno vino, ki je referenčen primerek tega stila pridelovanja vina. Še izjemno mlado, potrebuje čas, da se uravnoteži in da se tanini omehčajo.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino lahko ponudimo širokemu spektru jedi. Najbolje bi se ujelo z azijsko ali orientalsko kuhinjo, ponudil pa ga tudi k morskim jedem in jedem s tartufi.

Potencial za staranje: Kot sem že omenil, je to vino še zelo mlado. Ocenjujem, da se bo v steklenici razvijalo vsaj še pet let, preden bo doseglo svoj vrh.

Do naslednjič ...

Pop Up Wine Festival

Pozdravljen ljubitelj vina!

To soboto (27. 5. 2017) bo v atriju Grmskega gradu v Novem mestu potekal 2. Pop Up Wine Festival. Za prebivalce te regije je to edinstvena priložnost, saj so festivali na tem nivoju v okolici Novega mesta zelo redki oziroma jih sploh ni. Po drugi strani pa je Novo mesto od Ljubljane oddaljeno le dobrih 30 minut vožnje.

Seznam vinskih kleti, ki bodo letos predstavila svoja vina, je dolg in zelo zanimiv. Med drugim bodo na festivalu vinske kleti Edi Simčič, Kristančič, Burja, Ščurek, Sutor, Tilia, Prus, Šturm, Kozlović, Coronica in še mnoge druge.

Za dodatne informacije dodajam povezavo do spletne strani festivala, do koder lahko prideš, če klikneš tukaj.

Do naslednjič ... 

Cabernet franc - Sauska

Pozdravljen ljubitelj vina!

Ob rojstnem dnevu sem si dovolil odpreti še zadnjo buteljko izmed cabernet francov, ki sem jih prinesel iz potepanja po Madžarskem. Avtor današnjega vina je vinska klet Sauska, ki ima v lasti vinograde v obeh najbolj znanih vinskih pokrajinah na Madžarskem - Tokaju (za bela vina in predikate) in Villany-ju (za rdeča vina). Prav zaradi tega je posebna, saj lahko na isti degustaciji poizkusiš odlična bela vina, predikate in rdeča vina.

Na blogu sem že opisal izvrsten cabernet franc iz Villany-ja (povezavo na objavo najdeš tukaj). Če ga primerjam z današnjim, je pri slednjem sadnost opazno bolj izražena. Značilna pikantnost pa je pomaknjena malenkost v ozadje. Vseeno je govora o dveh vrhunskih vinih, ki se po stilu precej razlikujeta. Zanimivo je, da vinska klet Sauska za zorenje tega caberneta franca uporabila izključno barik sodčke iz francoskega hrasta. Na Madžarskem so namreč zelo znani in tudi ponosni na sode iz madžarskega (slavonskega) hrasta. Le-te uporablja tudi velika večina vinskih kleti v Villany-ju.

Sorta: cabernet franc
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 15.0%
Poreklo: Villany, Madžarska
Cena: 44,75 € (www.bortarsasag.hu)
Vinifikacija: Po 30-dnevni maceraciji je vino 19 mesecev zorelo v rabljenih novih francoskih barikih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne rubinaste barve. Aroma je izražena, sortna, kompleksna in globoka. Prepletajo se značilne note črnega popra in temnih gozdnih sadežev (borovnice, slive in robidnice), v ozadju jih spremljajo še rdeči sadeži (maline), brinove jagode, čokolada in kvalitetna nota lesa. V ustih je vino suho, polnega telesa, gosto, krepko in prijetno toplo. V ustih prevladujejo temni gozdni sadeži, pikantnost se pomakne nekoliko v ozadje, kjer najdemo tudi lepo noto lesa in čokolado. Tanini so svilnati, zreli in nekoliko sladki. Odhod je zelo dolg, topel, sadno-pikanten in prijetno pogreni.

Na kratko: Še eden izmed odličnih cabernet francov iz juga Madžarske. Bolj izražena sadnost kot ostali, ki sem jih poizkusil, a značilne pikantnosti človek ne more zgrešiti. Za posebne priložnosti.

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino bi ponudil k rdečem mesu pripravljenem na različne načine. Zelo dobro bi se ujelo na primer s pljučno pečenko v zelenjavni omaki. 

Potencial za staranje: Vino je doseglo svoj vrh že zdaj, vendar bo na njem zdržalo vsaj še 5 let. Ni pa to vino primerno za daljše staranje, saj na jugu Madžarske pridelujejo vina po principu, da so že blizu vrha, ko pridejo na trg.

Do naslednjič ...

Chardonnay "Sirius" - Kupljen

Pozdravljen ljubitelj vina!

Chardonnay je sorta, ki v Sloveniji zelo dobro uspeva skorajda v vseh vinskih pokrajinah. Zagotovo najbolj znane in priznane zdaj že kar nekaj let pridelujejo v Goriških Brdih. Toda tudi v Vipavski dolini na zahodu ter na Štajerskem in v Prekmurju na vzhodu pri pridelavi odličnih chardonnay-jev ne zaostajajo več veliko.

Trenutni trendi glede belih vin se vse bolj pomikajo iz polnih, toplih in krepkih proti elegantnim, svežim in pitnim. To pa težko rečemo, da velja za chardonnay-je, ki so bili od nekdaj simbol za tovrstna vina. Tudi v Sloveniji velika večina zorjenih vin te sorte še vedno z lahkoto dosega alkoholne stopnje nad 14.0%. Prav zaradi tega dejstva je današnji tako poseben, saj ne stavi na surovo moč sorte. A naj vas skromna alkoholna stopnja (vsega 12.5%, kar je manj kot večina svežih slovenskih chardonnay-jev) ne zavede. Vino dosega zavidljivo stopnjo kompleksnosti in širine, poleg tega pa se lahko pohvali s svežino, ki ji kakšen briški "blockbuster" ne more parirati.

Še beseda o imenu vina. Pri Kupljenovih imena svojih vin velikokrat povežejo z zvezdami in po le-teh je dobilo ime tudi današnje vino. Sirius (slo. Sirij) je namreč najsvetlejša zvezda na nočnem nebu planeta Zemlje.

Sorta: chardonnay
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Štajerska, Slovenija
Cena: 15,00 € (v kleti)
Vinifikacija: Vino do ustekleničenja 18 mesecev zori na finih drožeh (metoda sur-lie) v francoskih barik sodih.

Opis vina:
Vino je že kar intenzivne zlato-rumene barve z zelo rahlimi zelenimi odtenki. Aroma je (še posebej za sorto) precej izražena in dokaj kompleksna. Prepletajo se note kontinentalnega (jabolko, kutina), rumenega in tropskega sadja (ananas) ter (zanimivo za sorto) suhega belega cvetja. V ozadju je vonjati še nežno noto lesa, maslo in vanilijo. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa in uravnoteženo z zrelimi kislinami, ki vinu dajejo hrbtenico in svežino. Najdemo tudi nekaj mineralnosti in maslenosti. V ustih prevladuje sadje (jabolka, ananas, citrusi) pred belim cvetjem in vanilijo. Odhod je srednje dolg in osvežilen.

Na kratko: Zanimiv stil zorjenega chardonnay-ja, ki za razliko od konkurence stavi na eleganco. Vseeno pa mu manjka še nekaj vsebine, da bi se lahko kosal z najboljšimi v Sloveniji. Letnik 2011 je bil po mojem mnenju za stopničko boljši. 

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Lahko ga ponudimo k perutnini, pikantni hrani, raznim testeninam (predvsem s tartufi in drugimi gobami) in tudi morski hrani. Sam mislim, da bi se odlično ujel prav z belo ribo na žaru.

Potencial za staranje: Vino je po mojem mnenju že bolj ali manj doseglo svoj vrh. Verjamem pa, da bo na njem zdržalo še pet let.

Do naslednjič ...

Modra frankinja "Mačkovci" - Marof

Pozdravljen ljubitelj vina!

V Sloveniji je modra frankinja, kar se pridelovanja vrhunski vin tiče, še vedno zelo zapostavljena. Med večino pridelovalcev ter ljubiteljev vina namreč ostaja prepričanje, da sorta preprosto nima potenciala za kaj več kot sveže rdeče vino. Večina grozdja te sorte se uporablja za pridelavo svežih zvrsti (cvička in metliške črnine) ter svežih sortnih vin. Čeprav je nekaj vinskih kleti že začelo pridelovati resnejše modre frankinje, je kvaliteta le-teh običajno povprečna ali pa malo nad povprečjem. Porajajo se vprašanja: ali s sorto ne znamo pravilno ravnati; ali ne verjamemo, da lahko iz te sorte pridelamo vrhunska vina; ali slovensko vinorodno območje ne nudi dovolj dobrih pogojev za pridelavo vrhunskih vin iz te sorte.

V tujini, predvsem v Avstriji in na Madžarskem, so vinarji potencial sorte že zdavnaj uvideli in ga s pridom izkoriščajo. Predvsem Avstrijci so se z modrimi frankinjami že prebili na svetovni zemljevid rdečih vin. Igrali so na posebnost, saj sorta ne raste drugod po svetu.

Toda očitno se v Prekmurju nekaj na temo vrhunskih modrih frankinj dogaja. Zelo sem bil presenečen, ko sem prebiral vse pohvale, ki jo je na račun današnjega vina prejela prekmurska vinska klet Marof. Gre za modro frankinjo iz vinograda Mačkovci, ki spada v najkakovostnejšo linijo kleti - Cru. Zadnjič sem jo končno poizkusil tudi sam, vendar vseeno nisem vedel, kaj naj sploh pričakujem oziroma kje so meje kvalitete slovenske modre frankinje. Izkazalo se je, da zelo visoko - precej višje, kot sem pričakoval. Še več, prepričan sem, da lahko to vino parira bilo kateri primorski rdečini. Torej očitno tudi v Sloveniji obstaja tako znanje kot tudi optimalni pogoji za pridelavo vrhunskih vin te sorte.

Sorta: modra frankinja
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Poreklo: Prekmurje, Slovenija
Cena: 32,00 (www.kozelj.si)
Vinifikacija: Žal točnih podatkov ni. Gre za v barik sodčkih zorjeno modro frankinjo.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne rubinaste barve in skoraj vijoličasti odtenki nakazujejo, da je vino še mlado. Aroma je srednje izražena, globoka in zelo kompleksna. Prepletajo se arome temnih gozdnih sadežev (robidnice, črni ribez, borovnice), črnega popra, rdečih sadežev (češnje), prekajenega mesa in kvalitetnega lesa. V ustih je vino suho, polnega telesa, gosto, krepko in toplo (ne preveč). Kisline dajejo vinu strukturo in življenje. Prevladujejo temni in rdeči gozdni sadeži ter pikantna nota črnega popra. V ozadju čokolada in prekajeno meso ter les. Taninski oprijem je bogat in tanini so žametno-svilnati ter mladi. Odhod je izjemno dolg in sadno-pikanten.   

Na kratko: Modra frankinja, ki ji v slovenskem prostoru ni para. Zelo verjetno pa tudi v svetovnem merilu sega na sam vrh ali tik pod njega. Kapo dol!

Ocena (pomen ocene je opisan tukaj):

Ujemanje s hrano: Vino je izjemno primerno za spajanje s hrano. Najboljše bi se prilegala k rdečem mesu, kjer bi prednost dal divjačini; na primer jelenovem hrbtu na žaru ali pa medvedji pečenki v omaki.

Potencial za staranje: Vino je še zelo mlado in potrebuje še čas, da se omehča in uravnoteži. Pričakovati je, da bo dozorelo čez tri do pet let, verjamem pa, da je njena življenjska doba vsaj 15 let (torej vsaj do leta 2028). 

Do naslednjič ...