Pinot noir - Marjan Simčič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Modri pinot je stara sorta, ki je sinonim za rdeča vina Burgundije v Franciji. Za rdečo sorto ima to grozdje zelo tanko kožico kar pomeni, da vino nikoli ne more biti tako temno ali imeti takšnega taninskega oprijema kot na primer cabernet sauvignon ali syrah. Načeloma velja, da so modri pinoti manj polnega telesa (za to vino to niti ne drži), vendar se za vse odkupijo z elegantnostjo, ki jo druge rdeče sorte ne premorejo.

Tanka kožica grozdja pomeni tudi, da je sorta bolj občutljiva na bolezni in plesen. Zaradi tega ni ravno najbolj priljubljena med vinogradniki. Vseeno pa je v Sloveniji razširjena po vseh vinorodnih okoliših in prav iz vseh prihajajo zelo dobri in raznoliki primerki. Sorta je namreč zelo odvisna od terroir-ja, kjer raste. Prav zaradi te lastnosti je med vinoljubi tako priljubljena.

Naj omenim, da je današnji primerek med drugim zanimiv, ker je precej časa (kar 30 mesecev) zorel v barik sodčkih. Zaradi tega se je v vinu pričakovano ohranilo le malo primarnih arom. Po drugi strani pa je les poskrbel za večjo kompleksnost, polnost telesa in eleganco.

Na koncu bi rad izpostavil še, da je bilo o g. Marjanu Simičiču in njegovih vinih zadnje leto napisanega velika lepega. Zelo dobre ocene znanih vinskih kritikov Jamesa Sucklinga in Stevena Spurriera nosijo veliko težo v Svetu. Poleg g. Simčiča pa se s takšnimi priznanji tudi Slovenija počasi uveljavlja na mednarodnem trgu kot država, kjer se pridelujejo vrhunska vina.

Sorta: modri pinot
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 22,0 €
Vinifikacija: Po 14-dnevni maceraciji je vino 30 mesecev zorelo v 225-litrskih barik sodčkih (do 30% novih sodov).

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne temno rubinaste barve z opečnatimi odtenki. Aroma je srednje izražena, sortna, po češnjah (bolj po češnjah v žganju), v ozadju še nežna nota lesa, čokolada, nekaj popra in tudi malo podrasti. V ustih je vino suho, uravnoteženo, polnega telesa, krepko, gosto in toplo. Prevladujejo rdeči sadeži (najbolj češnja in višnja) in čokolada. Tanini so žametni ampak za moj okus še malenkost pregrobi (še kakšno leto pa bo). Odhod je srednje dolg, saden in malce pogreni.

Na kratko: Poln in kompleksen modri pinot, ki še ni dosegel vrhunca.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino kar kliče po hrani. Ponudil bi jim k počasi pečenim telečjim ličnicam v zeliščni omaki.

Do naslednjič ...

Rebula - Dobuje

Pozdravljen ljubitelj vina!

Že dolgo nisem predstavil kakšne briške rebule. Le-ta je zelo raznovrstna, saj lahko iz nje pridelamo vsak stil belega vina. Vendar pa rebulo najbolj pogosto povezujemo s svežim belim vinom z živahnimi kislinami in aromo po citrusih, jabolkah, belem cvetju pa še čemu. Zaradi ne pretirano aromatičnega značaja in osvežilne kisline je rebula odličen spremljevalec ribjih jedi (tako sladkovodnih kot morskih).

Vino, ki ga danes predstavljam, ni klasičen primerek sveže rebule. Vinar je namreč želel v vino vnesti malce več širine in telesa, zato je vino zorelo na finih drožeh (sur-lie). Zaradi tega v ustih deluje tudi nekoliko masleno. Rezultat je zagotovo nekoliko neortodoksen ampak vseeno lepo piten primer rebule.

Sorta: rebula
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 7,90 €
Vinifikacija: Po 12-urni hladni maceraciji vino zori v inoks cisternah na finih drožeh 8 mesecev.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne limonaste barve. Aroma je srednje izražena, sortna. Prepletajo se vonjave po sadju (jabolka in citrusi), zeliščih in mineralih. V ustih je vino suho, uravnoteženo s prijetno kislino, prevladujejo citrusi, jabolka in minerali, tudi grenivke je nekaj. Čutiti je uporabo metode sur-lie, saj je vino tudi masleno, mogoče celo malenkost oreščkasto. Odhod je nekoliko krajši, a lepo očisti usta.

Na kratko: Zanimiva in lepo uravnotežena rebula, ki s svojim slogom izstopa od večine drugih svežih vin te sorte. 

Ocena:

Ujemanje s hrano: Tradicionalno se rebula najbolj ujame s soško postrvjo na žaru, vendar jo lahko brez problema postrežemo tudi k drugim ribjim jedem.

Do naslednjič ...

Rosso di Montalcino - Tenuta Fanti

Pozdravljen ljubitelj vina!

Poleg svetovno poznane D.O.C.G. označbe Brunello di Montalcino je v okolici Montalcina še eno manj strogo in ne tako prestižno področje pridelave, D.O.C. Rosso Di Montalcino. V Toskani smo poizkusili nekaj vin s tem poimenovanjem in tale je precej izstopal.

Tako kot Brunello je tudi to vino pridelano iz sangiovesseja, a grozdje ne prihaja iz tako dobrih leg in donosi teh vinogradov so višji. Zato to vino ne zmore toliko širine, polnosti in kompleksnosti kot Brunello, ampak zagotovo to ni vino, na katerega bi gledali zviška. Njegova prednost je, da ponuja veliko primarnih arom po rdečih gozdnih sadežih, ki jih Brunello z dolgim staranjem v lesu izgubi.

Sorta: sangiovesse
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Toskana, Italija
Cena: 10,0 € v kleti
Vinifikacija: Fermentacija in maceracija je pod kontrolirano temperaturo potekala v inoks cisternah. Vino je nato 12 mesecev zorelo v hrastovih sodih (del v barik sodčkih in del v srednje velikih sodih).

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne temno rdeče barve z vijoličastimi odtenki. Aroma je izražena, po rdečih gozdnih sadežih, popru, v ozadju je tudi malo čokolade. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, zelo lepo uravnoteženo, sadno, tudi pikantno, precej toplo. Taninski oprijem je ravno pravšnji za ta stil vina; tanini so mehki in jih ni preveč, ampak vino še vedno deluje čvrsto. Pookus je srednje dolg, saden in osvežilen.

Na kratko: Vrhunski primerek "entry level" rdečega vina, ki ga je v Sloveniji skoraj nemogoče najti. Odlično razmerje med kakovostjo in ceno.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Rdeče vino, ki ga zlahka uživaš brez spremljave hrane. Vendar pa je zagotovo primerno tudi za spajanje s hrano. Odlično bi se ujelo z jagenjčkom ob pečenem krompirju s timijanom.

Do naslednjič ...

Toskana (4. del - Montalcino in zaključek)

Pozdravljen ljubitelj vina!

To je nadaljevanje opisa izleta po Toskani. Do 1. dela opisa prideš tako, da klikneš tukaj.

Montalcino je še eno izmed slikovitih mestec v Toskani. Na najvišji točki mesteca se nahaja srednjeveški grad in z njegovega obzidja se odpira čudovit pogled na okoliško pokrajino. Mestece je prav gotovo poznano vsem poznavalcem vina, saj je to središče vinskega D.O.C.G. območja, iz katerega prihaja najbolj kvalitetno vino Toskane in tudi eno izmed najbolj kvalitetnih vin Italije (poleg Barola).

Pogled na Montalcino iz grajskega obzidja

Vino, o katerem govorim, je seveda Brunello di Montalcino. Grozdje za le-tega mora biti izključno iz sorte sangiovesse, natančneje iz njenega superiornega mutanta sangiovesse grosso. Po zakonu je od vseh vin v Italiji za Brunello predpisano najdaljše zorenje v kleti. Vino lahko zori tako v barik kot tudi v velikih hrastovih sodčkih, vendar ne sme zapustiti vinske kleti pred koncem četrtega leta od trgatve. Za "riserve", ki se pridelujejo le ob najboljših letnikih, se čas zorenja podaljša še za eno leto.

Poleg D.O.C.G. območja za Brunello pa je okoli mesteca veljavno še eno D.O.C. območje, in sicer Rosso di Montalcino. Res je, da ta vina niso tako kompleksna kot Brunello, ampak nekatera so prav odlična. Poleg tega pa se lahko pohvalijo z izredno dobrim razmerjem med kvaliteto in ceno. Verjemite mi, da v Sloveniji tako dobrih rdečih vin za tako ceno ni.

Opatija Sant'Antimo

Na tem območju smo obiskali tri vinske kleti. Vse se nahajajo južno od Montalcina, v bližini vasice Castelnuovo dell'Abate in znamenite opatije Sant'Antimo. Prvi postanek je bil v večji in modernejši kleti Tenuta Fanti, kjer so nas očarali tako z Brunelloti različnih letnikov kot tudi z izjemnim Rossom di Montalcino. Nato smo obiskali manjšo, mlado klet, ki zelo hitro pridobiva na mednarodnem ugledu, Uccelliero, kjer smo poizkusili izredne Brunellote in še vrsto drugih odličnih rdečih vin. Na koncu smo obiskali še bolj turistično Fattorio dei Barbi, kjer pa degustacija potekaja v baru in je zato nekoliko manj osebna. Vseeno pa je bil Brunello tudi tu na visoki ravni.

Poseben sod v vinski kleti Uccelliera, ki je narejen iz posebnega hrasta (1638-2008 je letnica saditve in poseka drevesa).
Kljub temu da v tem sodu zori izključno sangiovesse, zaradi D.O.C.G. pravil ne more postati Brunello.

S to objavo zaključujem opis izleta po Toskani. Seveda je ta pokrajina ogromna in obstaja še veliko drugih podregij, ki so prav tako zanimive in kjer tudi pridelujejo odlična vina. Le-te ostajajo cilj za naslednje obiske te pokrajine, ki sem jo tako vzljubil. Navdušila so me tako vina kot kulinarika pa tudi pokrajina ter srednjeveška mesteca. Zato lahko brez zadržkov potrdim, da je mednarodni sloves, ki se drži Toskane, v vseh pogledih popolnoma upravičen. 

Do naslednjič ...

Malvazija - Sutor (letnik 2011)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vinska klet Sutor se nahaja v vasici Podraga v zgornjem delu Vipavske doline. Za mene je ta klet ena izmed najboljših v Sloveniji, zato je malo čudno, da je tole prva buteljka, ki jo predstavljam na blogu.

V kleti tradicionalno pridelujejo krepka in bogata vina z visokimi stopnjami alkohola. Letnik 2011 je bil še posebej vroč in zaradi tega so vina tega letnika še nekoliko bolj alkoholna.

Na žalost pa ta alkohol ni popolnoma uravnovešen. Vino je namreč izredno toplo, še posebej, ko se malenkost otopli. Moram reči, da je bila za moj okus malvazija letnika 2010 (kljub temu da velja za slab letnik) boljša, saj je bilo vino bolj uravnoteženo in elegantnejše. Je pa to vino zagotovo dokaz kaj malvazija kot sorta zmore. In zmore marsikaj.

Sorta: malvazija
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 15.0%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 14,35 €
Vinifikacija: Vino je pred ustekleničenjem zorelo v velikih hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlato-rumene barve. Aroma je sprva zadržana, prezračevanje pomaga, da se odpre. Prepletajo se vonjave zelišč, suhega cvetja, mineralov, medu, lesa in tudi zrelih tropskih sadežev. V ustih je vino suho, zelo polnega telesa, krepko, toplo (skoraj vroče), malenkost masleno, mineralno in tudi slano. Zaključi se z res dolgim pookusom, ki temeljito očisti usta, a je preveč čutiti alkohol (še posebej, ko se vino malenkost otopli). 

Na kratko: Polno in krepko vino, v katerem pa alkohol preveč izstopa. Letnik 2010 je bolj uravnotežen in elegantnejši.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino je zelo primerno za ujemanje s hrano. Postregel bi ga k mastnim in pikantnim ribjim jedem, na primer k ribjem paprikašu.

Do naslednjič ...

Chardonnay - Santei

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vinska klet Santei me je v preteklosti navdušila tako z merlotom kot z rose-jem. Danes je na vrsti predstavitev chardonnay-ja iz linije zorjenih belih vin. Gre res za poseben primer vina te sorte, ki je izjemno masleno in kremasto. Poleg tega je vinarju, kljub visoki stopnji alkohola, v vinu uspelo obdržati zavidljivo stopnjo svežine. Čeprav je vino staro že 7 let, pa ne kaže nobenih znakov staranja in bo v kleti najverjetneje zdržalo še nekaj časa.

Sorta: chardonnay
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 15.0%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 12-15 €
Vinifikacija: Po nekaj dnevni hladni maceraciji vino do ustekleničenja zori v barik sodčkih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne temno zlate barve. Aroma je srednje izražena, prevladujejo zreli rumeni sadeži in suho cvetje, v ozadju tudi nota lesa in priduh maceracije. V ustih je vino suho (ne popolnoma), polnega telesa, lepo uravnoteženo, gosto, krepko, toplo, zelo masleno in z lepo mineralnostjo, ki vinu da svežino. Celoto moti le tisti grenak priokus maceracije (postavlja se vprašanje, ali ne bi bilo boljše, če vino ne bi bilo tako dolgo macerirano). Odhod je kar dolg in topel, čutiti je tudi nekaj taninov. Alkohol malenkost ostaja na jeziku.

Na kratko: Ekstremen stil chardonnay-ja, ki bi bil po mojem mnenju še boljši, če bi bila maceracija krajša.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi po mojem mnenju zelo dobro dopolnjevalo na primer ocvrti svinjski kotlet ali pa zrezke v kremasti smetanovi omaki.

Do naslednjič ...

Preprosti prigrizki (tokrat so na vrsti ribe) 3. del

Pozdravljen ljubitelj vina!

Prigrizke največkrat povezujemo z različnimi mesnimi izdelki in siri. Na to, da so lahko osrednja tema prigrizka tudi ribe, popolnoma pozabimo. Že tako ali tako se le-te preredko znajdejo na našem jedilniku. Ampak zakaj? Tudi ribji prigrizki so lahko zelo okusni, poleg tega pa so bolj zdravi in manj kalorični od mesnih jedi.

Krožnik je bil tokrat sestavljen iz treh različnih jedi. Najbolj klasična jed na krožniku je bil bakalar (na belem krožniku zgoraj). Družbo mu je delal dimljeni file tune (na belem krožniku na sredini) postrežen na posteljici iz sveže špinače in polit z limoninim sokom ter dobrim olivnim oljem. Krožnik so dopolnjevale še kapre ovite s fileji sardel (na belem krožniku spodaj), črne olive sorte kalamata in zelene olive polnjene z mandlji.

Zraven postrežemo še dober kruh, po možnosti popečen. Nikakor pa ne smemo pozabiti na kozarec dobrega suhega belega vina, ki je lahko v tem primeru tudi bolj bogato. Med sortami bi najbolj priporočal malvazijo, rebulo, šipon ali sivi pinot. Nama je družbo delala Sutorjeva malvazija letnik 2011, ki jo bom predstavil v eni izmed naslednjih objav.

Do naslednjič ...