Pozdravljen ljubitelj vina!
Le streljaj od slovenske meje stoji na italijanskem delu Brd vinska klet Jermann. Za razliko od večine okoliških vinarjev, ki pridelujejo predvsem oranžna vina, v vinski kleti Jermann vina pridelujejo na klasičen način. Vinska klet že nekaj časa velja za eno izmed najboljših pridelovalcev belih vin pri naših zahodnih sosedih.
Sveža vina sivega pinota se v svetu grobo ločijo na dva stila pridelave: pinot grigio in pinot gris. Prvi je značilen za nekoliko toplejša podnebja (Furlanija, Primorska) in je aromatičen, svež in manj kompleksen. Drugi pa je značilen za hladnejša podnebja (Alzacija v Franciji, Alto Adige v Italiji) in je kompleksnejši, polnejši ter ima večji potencial za staranje.
Prav pinot grigia se je v Italiji držal precej negativen sloves. Razlog za to so predvsem vina te sorte, ki prihaja iz nižinskega dela Furlanije. Tamkajšnja preveč plodna prst, ogromni donosi, pretirano gnojenje in prekomerna irigacija so krivi, da sivi pinoti delujejo razredčeno in brez karakterja.
To pa seveda ne velja za Jermannov sivi pinot. Le-ta je aromatičen, dokaj poln, lepo uravnotežen in zelo prijeten. Zaradi nežnosti in mehkobe bi lahko rekel, da gre za damsko vino. Po mojem mnenju je zelo težko najti nekoga, ki mu to vino ne bo všeč. Mogoče se zatakne samo pri ceni, ki je za slovenske razmere za ta stil vina res presenetljivo visoka. Ampak ker je povpraševanje na trgu za Jermannova vina tako visoko in ker je kvaliteta njihovih vin vedno na visoki ravni, si lahko v vinski kleti to brez problema privoščijo.
Sorta: sivi pinot
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Collio (italijanski del Goriških Brd), Italija
Cena: 17,90 €
Vinifikacija: Vino je do ustekleničenja zorelo v inoks cisternah.
Opis vina:
Vino je manj intenzivne limonaste barve. Aroma je izražena, ne preveč kompleksna, ampak vseeno zelo všečna. Prevladujejo cvetne (cvet akacije, ki spominja na aromo istrske malvazije) in sadne (zrela rdeča jabolka, pa tudi koščičasto sadje: vinogradniška breskev, marelice, ...) arome. V ozadju je še nota medu. V ustih je vino suho, sveže, srednje polnega telesa, uravnoteženo in mehko. Svežino mu dajeta rahla mineralnost in redki ter drobni mehurčki CO2. V ustih dominirajo sadne zaznave; od jabolk, do citrusev in koščičastega sadja. Odhod je srednje dolg in osvežilen.
Na kratko: Izredno prijeten in piten svež sivi pinot. V stilu pinot grigia bi težko našli boljšega. Za moj okus pa vinom tega stila primanjkuje strukture in resnosti.
Ocena (nov način ocenjevanja je opisan tukaj):
Ujemanje s hrano: Vino je lahko odličen spremljevalec solat in lažjih predjedi. Zelo dobro pa se ujame tudi z morsko hrano manj intenzivnega okusa.
Potencial za staranje: Vino je namenjeno za čimprejšnjo uporabo in ni primerno za staranje. Svetujem, da se ga popije pred letom 2018.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Nadaljujemo z enim najbolj znanih modrih pinotov v Sloveniji. Vinska klet Tilia je v zadnjih letih naredila veliko v smeri proti prepoznavnosti, tako na domačem kot tudi na tujem trgu. Sprememba imena kleti v posestvo Tilia - hiša pinotov samo od sebe nakaže, da si v kleti želijo, da bi postali sinonim za pinote (sivega in modrega). Poleg tega so v kleti spremenili tudi etiketo in po mojem mnenju se lahko zdaj klet pohvali z eno izmed najlepših in najbolj elegantnih etiket med slovenskimi vinskimi kletmi (današnje vino ima še staro etiketo, čeprav mislim, da je bil del tega vina polnjen tudi z novimi). V kleti sicer polnijo tri linije modrega pinota: osnovnega, "estate" črna etiketa in "estate" bela etiketa. Slednji pride na trg le ob najboljših letnikih.
Modri pinot ima najmanj intenzivno barvo ter najmanj taninov med rdečimi vini. Razlog za to je, da ima sorta zelo tanko jagodno kožico, v kateri je večina snovi, ki dajejo vinu barvo in tanine. Da bi v kleti za linijo "estate" lahko pridelali bolj strukturiran modri pinot z intenzivnejšo barvo in bolj širokim taninskim oprijemom, vinar del čistega mošta pred maceracijo odtoči. Odtočen mošt se najbrž porabi za osnovno linijo modrega pinota.
Vinska klet Tilia je v zasičenem slovenskem vinskem prostoru našla tržno nišo. S pinoti (predstavitev svežega sivega pinota najdeš tukaj), ki so konstantno na zavidljivi ravni kakovosti, potrošniku vedno predstavljajo varno izbiro. Zato ni čudno, da v vinski kleti komaj dohajajo povpraševanje na trgu.
Opomba: mogoče bi bilo zanimivo, če bi t.i. hiša pinotov ponudila še kakšen drug stil sivega pinota (npr. bolj krepkega, zorjenega v lesu).
Sorta: modri pinot
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 20,50 €
Vinifikacija: Po 10-12 dnevni maceraciji v nerjavečih posodah vino 18 mesecev zori v slavonskih in francoskih barik sodih.
Opis vina:
Vino je srednje intenzivne rubinasto rdeče barve in ne kaže nobenih zankov staranja. Aroma je bolj diskretna, a kompleksna, globoka in sortna ter predvsem sadno - cvetna. Prevladujejo note različnih rdečih sadežev (češnje, višnje, maline, gozdne jagode) in cvetic (vijolice, vrtnice). Dopolnjujejo jih še aroma sladkega korena, borovnic in nežna nota zelo kvalitetnega lesa. V ustih je vino suho, polnega telesa, prijetno toplo in popolnoma uravnoteženo. Krasi ga mehka tekstura in izjemna svežina. Prava eksplozija različnih okusov, med katerimi prednjačijo razni rdeči sadeži, cvetice in sladki koren. Vino je navkljub polnosti in toplini izredno elegantno. Taninski oprijem je za sorto dovolj širok, tanini so svileni, mehki in tudi malenkost sladki. Odhod je dolg, saden in eleganten.
Na kratko: Čudovit modri pinot z zavidljivim ravnovesjem med polnostjo in eleganco. Trenutno ne poznam boljšega slovenskega.
Ocena (nov način ocenjevanja je opisan tukaj):
Ujemanje s hrano: Vino bi postregel k manj mastni mesni hrani, ki pa je lahko tudi bolj pikantna. Na misel mi pride pečena svinjska ribica ter jagnječje zarebrnice ali biftek na žaru.
Potencial za staranje: Vino je na vrhuncu, kjer bo ostalo še kakšno leto. Popiti raje prej kot slej.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Na jugu Madžarske, dobre 4 ure in pol vožnje iz Ljubljana, leži ena najboljših vinskih pokrajin za rdeča vina v Evropi - Villany. Merlot, cabernet sauvignon in še posebej cabernet franc tukaj z lahkoto vsako leto dosežejo optimalno zrelost. Pravzaprav je bilo pred kratkim govora o tem, da bi lahko ta del Madžarske predstavljal najboljše lege na svetu za cabernet franc.
Stil vin iz tega področja je bolj podoben novemu svetu. Vina so mehkejša, sončna, sočnejša in imajo sladke tanine. Na nosu in v ustih običajno preseneti (vsaj mene) prevlada primarnih arom nad vsem drugim. Za zorenje veliko vinskih kleti uporablja sode iz madžarske hrasta, ki očitno ne pustijo tako velikega pečata na vinu, kot denimo francoski in ameriški bariki.
Vinska klet Vylyan se nahaja kakšnih pet minut vožnje iz mesteca Villany in se lahko pohvali s čudovitim razgledom proti Srbiji in Hrvaški. Tale cabernet sauvignon je pridelan iz grozdja iz njihovega najstarejšega vinograda - "Dobogo" (slo. bitje srca).
Sorta: cabernet sauvignon
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Poreklo: Villany, Madžarska
Cena: 25,00 € (v kleti)
Vinifikacija: Vino je 20 mesecev zorelo v sodih iz madžarskega hrasta (60% novih in 40% drugo polnjenje).
Opis vina:
Vino je srednje intenzivne rubinaste barve z rdečkastimi odtenki. Aroma je srednje izražena in se počasi odpira. Prevladujejo arome temnih gozdnih sadežev (borovnica, črni ribez, robidnica) in rdečih sadežev (predvsem češnja). V ozadju je vonjati še nežno noto lesa, črni poper in čokolado. V ustih pokaže svojo pravo moč. Je suho, zelo polnega telesa, sočno, toplo in gosto ter čudovito uravnoteženo. Zrele kisline in rahla mineralnost dajejo vino potrebno svežino in dodatno strukturo. Prevladujejo arome temnih in rdečih sadežev oplemenitene s čokolado, rahlo pikantnostjo (črni poper) in elegantno noto lesa. Tanini so sladki in ravno prav čvrsti. Odhod je zelo dolg, saden in topel ter lepo očisti usta.
Na kratko: Vrhunski cabernet sauvignon, ki bi v Sloveniji stežka našel pravega tekmeca. Bolj bo všeč tistim, ki imajo rajši sončna in mehkejša vina s sladkimi tanini (stil Novega sveta).
Ocena (nov način ocenjevanja je opisan tukaj):
Ujemanje s hrano: Vino idealno za spremljavo k rdečem mesu; naj bo to sočen biftek ali pa svinjska pečenka.
Potencial za staranje: Vino je na vrhuncu in ne kaže še nobenih znakov staranja. Verjamem, da bo v steklenici zdržalo še 5 let. Za kaj več pa bi bilo potrebno po petih letih znova premisliti.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Po modrem pinotu (povezava na objavo je tukaj) nadaljujemo še z drugim vinom iz najvišje linije vinske kleti Sanctum - chardonnayjem. Tisti, ki vinski svet bolj poznate, boste ob povezavi teh dveh sort zagotovo najprej pomislili na Burgundijo. To je vinska regija v Franciji, ki predstavlja najbolj prestižne lege za ti dve sorti na svetu.
Dejansko obstaja posredna povezava med Burgundijo in tem delom Štajerske. Blizu Sanctumovih vinogradov se namreč nahaja Žička kartuzija. To je samostan, katerega red (kartuzijci) ima svoje korenine v Franciji in Italiji. Prav francoski menihi so bili tisti, ki so na tem območju zasadili prve vinograde. Že takrat so ugotovili, da temu terroirju najbolj ustrezata ravno modri pinot in chardonnay. Moram reči, da se glede na Sanctumova vina, ki sem jih v zadnjih letih poizkusil, niso prav nič motili.
V Sloveniji se lahko pohvalimo z nekaj res odličnimi chardonnayji. V to skupino zagotovo spada tudi današnji. In čeprav bi ga zaradi razkošnih tropskih arom postavili v toplejše podnebje pa v ustih ne more skriti od kod prihaja. Zrele in lepo vpete kisline dajejo vinu potrebno svežino in strukturo.
Opomba: V vinski kleti Sanctum so pred kratkim zamenjali enologa. Kaj to pomeni za prihodnost njihovih vin, bomo še videli.
Sorta: chardonnay
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 15.0%
Poreklo: Štajerska, Slovenija
Cena: 20,00 € (v kleti)
Vinifikacija: Po kratki maceraciji je vino na finih drožeh (sur-lie) 18 mesecev zorelo v malih hrastovih sodčkih iz francoskega in slavonskega hrasta.
Opis vina:
Vino je srednje intenzivne zlato-rumene barve. Aroma je izražena, sortna, široka in zelo kompleksna. Prevladujejo zreli tropski sadeži (ananas, pomaranče, mandarine) in citrusi (grenivka) ter vanilija, v ozadji še kvalitetna nota lesa, praženi oreščki in tobak. V ustih je vino suho, polnega telesa, krepko in toplo, a premore dovolj svežine ter kislinskega oprijema, da ne deluje pretežko. Je kremaste teksture in zelo masleno. Prevladujejo vanilija, praženi oreščki in zreli tropski sadeži. Občutiti je tudi nekaj taninov (ki jih je dal les). Odhod je dolg in lepo topel. Še posebej pridejo do izraza grenivka, tobak in nota lesa.
Na kratko: Mojstrski štajerski chardonnay, ki se lahko po kakovosti z lahkoto primerja z najboljšimi iz briškega in vipavskega konca.
Ocena (nov način ocenjevanja je opisan tukaj):
Ujemanje s hrano: Vino bi postregel bodisi k srednje zorjenim sirom bodisi k perutnini. Slednja je lahko pripravljena na različne načine, lahko tudi z eksotičnimi začimbami (mogoče bi se izogibal le gobam).
Potencial za staranje: Vino je primerno za pitje že zdaj, vendar sem prepričan, da bo vino v steklenici brez problema zdržalo vsaj še 5 let.
Do naslednjič ...
Pozdravljen ljubitelj vina!
Popularnost oranžnih vin še vedno raste, toda povprečna kvaliteta še vedno ostaja na nižjem nivoju. Vsaj po mojem mnenju. Dejstvo je, da lahko v kar občutnem odstotku vin tega stila še danes najdemo osnovne vinske napake. Zaradi zmanjšane uporabe oziroma neuporabe žvepla sta glavna problema predvsem redukcija (vonj po gnilih jajcih, ...) in prisotnost ocetnih kislin. Seveda pa to ne velja za vse vinarje. V Sloveniji jih je namreč kar nekaj, ki oranžna vina prideluje tako, kot se šika.
Današnja malvazija je bila zmagovalka med oranžnimi vini na tradicionalnem festivalu malvazij. In čeprav so arome po kisu v ustih komaj opazne, sem prepričan, da bi bilo to vino označeno kot vino z napako na tekmovanju običajnih belih vin. Zaradi tega se odpira vprašanje, ali slog oranžnih vin dopušča osnovne vinske napake? Sam mislim, da ne glede na slog, osnovnih vinskih napak v vinu ne bi smelo biti.
Sorta: malvazija (istrska)
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: podatka ni; 10,00 € do 12,00 € v kleti
Vinifikacija: Točnih podatkov žal ni. Gre za oranžno vino (torej je šlo za nekajdnevno maceracijo), ki je dlje časa zorelo v lesenih sodih.
Opis vina:
Vino je intenzivne zlate barve (z rahlimi jantarnimi odtenki). Aroma je srednje izražena, pričakovano razvita, posebna in težko opisljiva. Prevladujejo arome suhega cvetja (belega cvetja) in zelišč ter medu. Nekoliko pogrešam globino. V ustih je vino suho, uravnoteženo, krepko in toplo, vendar srednje polnega telesa. Pokaže več kot na nosu, prepletajo se arome suhega cvetja, zelišč, lesa, belega popra in medu. Ne more pa skriti tiste "posebnosti" mnogih oranžnih vin; prisotnost ocetnih kislin, ki pa so manj občutne. Odhod je daljši in pusti opazno grenak okus v ustih.
Na kratko: Sicer korektno oranžno vino, ampak z (priznam da komaj občutno) napako. Dopuščam možnost, da je do napake prišlo šele v steklenici in da je to izoliran primer, zato vina tokrat ne bom numerično ocenil.
Ocena: /
Ujemanje s hrano: Oranžna vina so zelo primerna za spajanje z jedmi z eksotičnimi začimbami (turška kuhinja, mehiška kuhinja, ...).
Do naslednjič ...
