nedelja, 30. oktober 2016

Burja bela - Burja

Pozdravljen ljubitelj vina!

Vinska klet Burja je ena izmed najbolj popularnih v Sloveniji. Zato je kar nekoliko čudno, da na blogu še ni bilo predstavljeno nobeno njihovo vino. Razlog tiči v tem, da so me ta večkrat razočarala. Bodisi so bila preveč žveplana bodisi so imela hujše napake (t.i. "bekser"). In to ne samo, ko sem vina odpiral doma, ampak tudi na festivalih. Mogoče preprosto nimam sreče, ampak takih dogodkov je bilo zdaj že kar nekaj. Posledično ugled te vinske kleti v mojih očeh ni tako visok, kot v očeh strokovnjakov.

Seveda me je kakšno vino iz te kleti tudi navdušilo. To še posebej velja za vino, ki ga danes predstavljam. Belo zvrst iz "lokalnih" vipavskih sort, ki jo mnogi strokovnjaki uvrščajo med najboljša bela slovenska vina. Letnik 2011 smo pili tudi na moji poroki, kjer je navdušil. Ko pa sem pred kratkim buteljko istega letnika odprl doma, sem dobil občutek, kot da vino počasi izgublja svojo moč. Aroma je že povsem razvita (primarnih arom je le še za vzorec). Tudi barva je že začela kazati znake staranja. Čeprav je vino staro pet let, so ti znaki prišli malo prej, kot sem si mislil.


Sorte: 30% laški rizling, 30% rebule, 30% malvazije in 10% ostale sorte
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 15,00 €
Vinifikacija: Vino eno leto zori v velikih hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne, ne popolnoma bistre zlate barve z rahlimi bronastimi odtenki. Aroma je nekoliko zadržana, že zelo razvita in prijetna. Ponujajo se vonjave po prezrelih (kandiranih) jabolkih, medu, vanilji in zeliščih. V ustih je vino suho, dokaj polnega telesa in lepo uravnoteženo. Deluje krepko, a je vseeno dovolj pitno. Tekstura je maslena, celo kremasta. Poleg tega, kar je bilo vonjati, najdemo tudi oreščke, noto lesa in lepo mineralnost; vino deluje celo malenkost slano. Čutiti je tudi redke tanine, ki dajejo vinu dodatno strukturo. Odhod je dolg, osvežilen in značilno za laški rizling pogreni. Tale steklenica nakazuje, da bi lahko krivulja razvoja začela prav kmalu padati. Zato priporočam, da se vino kmalu popije.

Na kratko: Lepo strukturirana, polna in kompleksna bela zvrst, ki pa ni težka in se lepo pije. Pogrešam le malenkost več sadnosti.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino je zelo polno in kompleksno. Postregel bi ga k izbranim srednje zorjenim sirom in figovi marmeladi.

Do naslednjič ... 

nedelja, 23. oktober 2016

"Theresia" Chardonnay - Vinag

Pozdravljen ljubitelj vina!

Večina ljubiteljev vina pozna situacijo, v kateri se je že pred nekaj leti znašla Mariborska vinska klet. Vinag, ki je nekoč predstavljal simbol štajerskega vinogradništva, je v stečaju in se na vse pretege trudi, da bi našel novega investitorja. Vinogradi rastejo na najboljših legah v okolici Maribora in so bodisi že v lasti drugih vinogradnikov, bodisi samevajo in niso obdelovani.

Vseeno pod imenom Vinag še vedno pridelujejo vina. Letni proizvod le-teh je seveda veliko manjši kot v najboljši časih. Linija "Theresia" predstavlja v lesu zorjena vina, za katere se uporablja grozdje iz boljših leg. In slednje je razpoznati tudi v vinu; čutiti je mineralnost zemlje in dozorelost grozdja. Po drugi strani se mi zdi, da je bilo kletarjenje podvrženo finančnim omejitvam. Predvsem imam v mislih kvaliteto lesenih sodov. Slednji bi morali biti bodisi zamenjani z novimi bodisi bolj kvalitetni.


Sorta: chardonnay
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Poreklo: Štajerska, Slovenija
Cena: 10,98 €
Vinifikacija: Vino je do ustekleničenja dalj časa zorelo v lesenih sodih.

Opis vina:
Vino je bolj svetle limonaste barve z (presenetljivo za takšen stil vina) rahlimi zelenkastimi odtenki. Aroma je srednje izražena in deluje sveže. Prevladujejo vonjave po tropskih sadežih (agrumi) in citrusih (zrela limona), v ozadju tudi občutna nota lesa in minerali. V ustih je vino suho, dokaj polnega telesa in rahlo mineralno. Ima izražene, a zrele kisline ter oljnato teksturo. Tako kot na nosu prevladujejo zaznave po agrumih, citrusih in lesu, ki je po mojem mnenju preveč izražen (tudi kvaliteta lesa je bila najbrž slabša). Odhod je dolg, a absolutno preveč pogreni.

Na kratko: Lepo strukturo, svežino in bogato sadnost tega chardonnayja na žalost pokvari grenkoba (najbrž posledica slabšega lesa) in malenkost preveč izražene kisline.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi lahko spajali z vsemi vrstami jedi iz perutnine. Po mojem mnenju pa bi se zelo dobro ujelo tudi z ocvrtimi dežnikaricami.

Do naslednjič ...

torek, 18. oktober 2016

Top Vino 2016

Pozdravljen ljubitelj vina!

Včeraj (17.10.2016) je v Cankarjevem domu v Ljubljani prvič potekal vinski festival Top Vino. Festival, ki je poleg slovenskih vinarjev, gostil tudi kopico zelo znanih vinskih kleti iz drugih držav. Najbolj zastopane so bile francoske vinske kleti iz Šampanije, Burgundije in Bordeaux-ja.

Prostor za festival je bil odličen; kljub kar veliki množici ljubiteljev vina, se človek ni počutil utesnjenega. Za hrano je bilo (napram drugim takšnim vinskim festivalom v Sloveniji) dobro poskrbljeno. Tudi vina so bila več kot odlična. Toda povedati je potrebno, da je kar nekaj boljših primerkov pošlo že ob okoli 16.00. Tisti, ki so na festival prišli kasneje, upravičeno niso bili najbolj zadovoljni. No, naj še enkrat omenim, da je ta festival letos potekal prvič in da je bilo nerealno pričakovati, da bo vse perfektno izpeljano.

Vsekakor je bilo moč na festivalu poizkusiti veliko vin, ki si jih navadni smrtniki drugače ne moremo privoščiti. Pri degustiranju sem se omejil pretežno na tuja vina in od tistih, ki sem jih poizkusil, so me najbolj navdušila tale:

  • Chateau Smith Haut Lafite, Blanc, Bordeaux, Francija
  • Chateau Smith Haut Lafite, Rouge, Bordeuax, Francija
  • Ornellaia, Ornellaia, Toskana, Italija
  • Valbuena 5, Vega Sicilia, Ribera del Duero, Španija
  • Premier Cru in Grand Cru, La Chablisienne, Burgundija, Francija
  • Chateau Pontet Canet, Bordeaux, Francija

Z lahkoto bi lahko naštel še kakšno, saj je bila po mojem mnenju povprečna kvaliteta zelo visoka. Nekateri izmed obiskovalcev pa so bili nad vini malenkost razočarani. V veliki meri zaradi tega, ker so pričakovali že bolj izdelana vina. Ker pa je šlo za premierne predstavitve novih letnikov, so bila le-ta (še posebej prestižna rdeča) zelo mlada in posledično še precej trpka in robata.

Si se tudi udeležil festivala? Katera vina so tebe navdušila? Deli to z mano v komentarjih spodaj.

Do naslednjič ...

ponedeljek, 10. oktober 2016

Sauvignon - Kušter

Pozdravljen ljubitelj vina!

Danes je na vrsti zelo prijeten in zelo piten sauvignon iz Štajerske. Pridelujejo ga v vinski kleti Kušter, ki ima svoje vinograde na Svečinskih gričih. Slednji slovijo tudi po zelo dobrih legah ravno za to sorto. Dobra lega, sorti zelo naklonjen letnik 2015 in seveda tudi znanje vinarja so dale vino, ki so ga na letošnjem ocenjevanju Vino Ljubljana okitili z zlato medaljo.

Ni kaj, razkošna aroma, kot se za sorto spodobi, in svežina podprta z živahno (a mehko) kislino je zagotovo tisto, kar si moderen kupec vina želi. Za tako vino se velikokrat reče, da je "na prvo žogo", saj je prvi vtis zelo dober. A ko se v to bolj poglobimo, nas pusti malenkost ravnodušne.



Sorta: sauvignon
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Štajerska, Slovenija
Cena: cca. 7,00 €
Vinifikacija: Natančnih podatkov žal ni. Vino je do ustekleničenja zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je bledo limonaste barve. Aroma je dokaj izražena in sortno razkošna, v ospredju paprika in listi paradižnika, v ozadju bezeg in seno. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, mineralno, z zelo živahno kislino in nekaj drobnimi mehurčki CO2. Prevladujejo arome po papriki in citrusih, v ozadju tudi bezeg. Odhod je precej dolg in osvežujoč.

Na kratko: Dober svež sauvignon, ki stavi na razkošno aromo in pitnost. Za boljšo oceno pa mu manjka boljša uravnoteženost, globina in več strukture.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi se odlično podalo bodisi k jedem s šparglji bodisi k jedem z gobami.

Do naslednjič ...

ponedeljek, 3. oktober 2016

Malvazija istarska - Coronica (letnik 2015)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa je končno na vrsto za objavo prišla tudi meni najljubša sveža (istrska) malvazija. Na blogu sem že opisal tisto iz letnika 2013 (povezava na objavo je tukaj), danes pa bom predstavil tisto iz (zaenkrat še) tekočega letnika 2015.

Primerjavo med letnikoma je težko narediti, saj je od tega, odkar sem nazadnje poizkusil letnik 2013, minilo skoraj dve leti. Toda vseeno se mi zdi, da ena malenkost kaže v prid starejši. Kislina namreč pri letniku 2013 ni bila tako izražena; bolje je bila vkomponirana v celoto.

Veliko lažja pa je primerjava s Kozlovićevo in tisto, ki jo prideluje vinska klet Robi & Dorjano Korenika. Spomin na ti vini je namreč veliko bolj svež. Gre za dve odlični malvaziji tekočega letnika (2015), ki pa sta po stilu precej drugačni od današnje. Poudarek pri obeh je na aromatičnosti (sploh če vzamemo v obzir, da malvazija ni najbolj aromatična sorta) in mehkobi, medtem ko je pri Corenici poudarek na ostrini in mineralnosti. V tem pogledu malenkost spominja tudi na sauvignone iz Sancerra na skrajnem vzhodu doline reke Loare.

No, skoraj prepričan sem, da bi bila nezahtevnemu kupcu vin bolj po godu malvazija od Kozlovića ali (slovenske) Korenike. Predvsem zaradi izražene arome in popolne uravnoteženosti. Priznam, da bi se tudi sam zelo težko odločil med Kozloićevo in današnjo.


Sorta: malvazija (istrska)
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Istra, Hrvaška
Cena: 71 kun (cca. 9,30 €)
Vinifikacija: Fermentacija poteka pri kontrolirani temperaturi. Vino zori na finih drožeh, dokler je to potrebno.

Opis vina:
Vino je manj intenzivne slamnate barve. Aroma je malo manj izražena, ponujajo se predvsem vonjave po mineralih (moker kamen), citrusih (predvsem limone) in zeliščih. V ozadju najdemo tudi značilno aromo po belem cvetju (akaciji). V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, izredno mineralno in z obilico drobnih mehurčkov CO2. Kisline so zrele in zelo živahne (malo preveč izražene za moj okus) ter angažirajo precejšni del ustne votline (Angleži imajo za to lastnost izraz "mouthcoating"). Tudi v ustih prevladujejo citrusi (limona, limeta) in zelišča. Odhod je precej dolg in zelo osvežilen.

Na kratko: Strukturirana istrska malvazija, ki se ponaša z izredno svežino in mineralnostjo. Škoda, da ni kislina malo manj izražena - mogoče bo za to poskrbel tudi čas. Popiti prvi dan!

Ocena:

Ujemanje s hrano: Mislim, da je brez veze nekaj novega izumljati. Istrska malvazija (še posebej takšnega stila) se vrhunsko ujame z belimi ribami na žaru.

Do naslednjič ...