Pinela - Guerila (letnik 2013)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Že kar nekaj časa je minilo, od kar sem nazadnje na blogu predstavil pinelo. Naneslo je tako, da je bila tudi zadnja in pravzaprav edina pinela, ki sem jo na blogu predstavil, pridelana v vinski kleti Guerila. Le-to in današnjo loči le letnik pridelave.

Pri Petričevih so tako kot pri kar nekaj drugih kleteh spremenili način pridelave vina. Vsa vina že nekaj časa pridelujejo biodinamično. Rezultat tega so vina nižjih alkoholnih stopenj in posledično so vina postala bolj pitna, lažja.

Pinela je slovenska avtohtona sorta, ki uspeva le v Vipavski dolini. Vina te sorte krasi manj kompleksa a prijetna sadna aroma. V ustih so navadno lažjega telesa in delujejo precej mehko. Večinoma so to sveža vina in le-ta so lahko dobra alternativa za aperitiv. Poglejmo, kako se je odrezala ta pinela.

Sorta: pinela
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Vipavska dolina, Slovenija
Cena: 9,22 €
Vinifikacija: Po šesturni maceraciji je vino na lastnih kvasovkah devet mesecev zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je zelo svetlo zlate barve. Aroma je srednje izražena, sortna, najbolj po zrelih hruškah in citrusih. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, sadno, s prijetno, igrivo kislino in majhnimi, ravno prav gostimi mehurčki CO2. Pookus je srednje dolg in prijetno osvežilen.

Na kratko: Referenčna pinela. Za tiste, ki vedo, kaj od sorte pričakovati.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Služi lahko kot odličen aperitiv, lahko pa tudi spremlja morske hladne predjedi, npr. hobotnico v solati.

Do naslednjič ...

Izbrani teran - Boris Lisjak

Pozdravljen ljubitelj vina!

Ena izmed buteljk, ki v večjih trgovinah najbolj pade v oči, je zagotovo steklenica Oskarja Kogoja. V tej najpogosteje najdemo Lisjakov izbrani teran. Pametna marketinška poteza, ki Lisjakova vina loči od ostalih. Toda nas vinoljubce precej bolj od steklenice zanima vsebina ...

Lisjakov teran sem že večkrat poizkusil. To je vino, ki se precej razlikuje glede na letnik pridelave. Verjetno kdo misli, da je to slaba stvar. A naj ti postavim dve vprašanji. Ali je vsako leto enako dobro vreme za pridelavo vina? Ali je grozdje vsako leto enako zdravo? Jasno da ne, kvaliteta vina je odraz kakovosti letine grozdja. Moje mnenje je, da vino, ki je vsako leto skorajda enakega okusa, vonja, itd., preprosto ni naravno (pošteno).

Priporočam, da izbereš letnik 2012, saj je malenkost bolj poln in zaokrožen od letnika 2013.

Sorta: refošk
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.9%
Poreklo: Kras, Slovenija
Cena: 15,4 €
Vinifikacija: Sedemdnevni maceraciji sledi enoletno zorenje v hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je sortno temno rubinaste barve s temno rdečimi odtenki. Aroma je nekoliko zaprta, manj izražena, po zrelem gozdnem jagodičevju (črni ribez), v ozadju je nežna nota lesa. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, sveže, tudi malenkost mineralno, z značilno kislino in z zelo redkimi drobnimi mehurčki CO2. Taninov je manj in so ravno prav zreli. Pookus je srednje dolg, saden in osvežujoč.

Na kratko: Lep primer bolj strukturiranega terana, ki pa je obdržal vse značilnosti sorte.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Teran se mi vedno znova zdi najboljša spremljava za jedi iz kislega zelja in repe. Tega si predstavljam kot odličnega kompanjona segedin golažu.

Do naslednjič ...

Teden restavracij - Oštarija

Pozdravljen ljubitelj vina!

Z zadnjim petkom, 16.10., se je pričel jesenski teden restavracij. V desetih dneh si lahko v eni od 87-ih vrhunskih restavracij privoščiš promocijski degustacijski meni po ceni 14 €. Seznam restavracij lahko najdeš tukaj.

Letos sva se s punco odločila, da obiščeva Oštarijo v Dolenjskih Toplicah. V tej gostilnici sva nekajkrat že bila in vsakič sva bila zelo zadovoljna. Ampak v Oštarijo se ne vračava samo zaradi odlične hrane, vračava se zaradi celotne izkušnje. Prijetnih pogovorov z natakarji, intimnega ambienta, všečne vinske karte in dejstva, da me na koncu večera ni strah računa. Poleg tega pa človek ugotovi, da vsi zaposleni (kuharji in strežba) uživajo v opravljanju svojega dela.

Najprej je na mizo prišel pozdrav iz kuhinje: domača jetrna pašteta na marmeladi iz kutine in posuta s koščki suhih sliv. Odlična kombinacija, ki je še povečala apetit.
Nato je sledila hladna predjed: dimljen som na dva načina; rahlo pogret somov file z barvno okro in somov namaz odet v bučko. Družbo so jim delali korenčkov pire in pire iz zelene ter solata iz črne redkvice, posuta z ocvrtim korenčkom. Kot posebna začimba pa je vse skupaj spremljal kostanj. Čudovito.

Glavna jed ...

Kot glavna jed so sledile svinjske ličnice v zeliščni omaki, na pireju iz muškatne buče. Poleg je bila še karamelizirana rdeča pesa posuta s konopljinimi semeni. Konkretna jed, ki je bila za moj okus malenkost preveč intenzivnega okusa.
Za sladico je sledil duet. Na eni strani vroči koruzni vlivanci z lešniki in vanilijevo kremo, na drugi pa tris v kozarcu (borovničeva krema, smetane in vaniljina krema). Slednja je bila še posebej dobra.

... in sladica

Seveda so nama ob hrani družbo delala tudi vina. Ob predjedi sva se krepčala s sivim pinotem iz Pleterske kartuzije. Moram priznati, da naju le-ta ni pretirano navdušil.
Pri glavni jedi sva poizkusila Silverijev rdeči Tenor; lažjo, pitno in elegantno zvrst iz merlota in cabernet franca.
Ob sladici sva si privoščila še kozarec nekega Francoza ter rdečega Sutorja. Z lahkoto je bil boljši slednji.

Tudi tokrat naju v Oštariji niso razočarali. Hrana je bila odlična in s punco sva se v gostilni počutila prav domače. Toplo priporočam obisk vsakomur, ki se znajde na temu koncu Slovenije.

Do naslednjič ... 

Sivi pinot - Vinakoper

Pozdravljen ljubitelj vina!

Situacija: V manjšem supermarketu stojiš pred kratko vrsto vinskih polic. Potrebuješ vino, ki ga boš postregel ob večerji. Časa za vožnjo do večje trgovine ni. Kaj narediti, kako izbrati? 
V takšnem položaju se včasih tudi sam znajdem. Najprej odmislim vsa vina v litrskih steklenicah, tista so za "špricer". Takoj odpade polovica vin. Potem odštejem še rdeča vina, saj tokrat potrebujem belo vino. Izbor se ponovno razpolovi, preostane le še četrtina steklenic. Na vsaki pregledam, kdaj je bil letnik trgatve in vidim, da je večina vin stara že skoraj pet let. Le-te odmislim. Podobno naredim tudi z vsemi vini letnika 2014. Na koncu izbiram le še med tremi steklenicami. 

Katero vzeti? Na to vprašanje v tistem trenutku ni pravega odgovora. Vzamem eno, tako rekoč "na blef". Tokrat izberem sivi pinot iz vinske kleti Vinakoper (linija Izbrane lege - selekcija). Doma ga odprem in z občutkom olajšanja ugotovim, da se nisem slabo odločil. Še posebej, če upoštevam, kakšno možnost izbire sem imel.

Sorta: sivi pinot
Letnik: 2012
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.0%
Poreklo: Slovenska Istra, Slovenija
Cena: 5,69 €
Vinifikacija: Opravljena je kratka hladna maceracija nato vino do stekleničenja zori v 500l-skih hrastovih sodih.

Opis vina:
Vino je srednje intenzivne, svetlo zlate barve z jantarnimi odtenki. Aroma je sortna, po kontinentalnem sadju (jabolkah). V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, nekaj je tudi maslenosti. Sprva deluje mehko, ampak ko se otopli, je čutiti malenkost preveč izraženo kislino. Pookus je precej kratek, a všečen. 

Na kratko: Prijeten sivi pinot, ki za svojo ceno nudi zadostno mero kakovosti.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Postregel bi ga k manj začinjenim jedem, na primer k piščančjim prsim na žaru.

Do naslednjič ...

Sivi pinot - Piro

Pozdravljen ljubitelj vina!

Poletje se je že poslovilo, ampak kakšen dan še vedno "zapaše" kozarec dobrega svežega belega vina. Še posebej takšnega bolj polnega, toplejšega. Sivi pinot iz vinske kleti Piro je kot nalašč za takšne dneve.

Vino odlikuje svežina in mineralnost na eni strani ter polnost in krepkost na drugi. Vse skupaj je lepo povezano. Mogoče mu manjka le malo več znakov sortnosti. Takšnih kot jih imata chardonnay "supreme" in "soreli" iste vinske kleti. Oba sta bila na blogu že predstavljena in oba sta odlična. Tale sivi pinot pa je tik za njima. Več si lahko prebereš spodaj. 

Sorta: sivi pinot
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.0%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 8,33 €
Vinifikacija: Vino je na lastnih drožeh deset mesecev zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je svetlo rumene barve. Aroma je bolje diskretna, po zeliščih, v ozadju je tudi nekaj tropskega sadja. V ustih je vino suho, precej polnega telesa, sveže in mineralno, izredno lepo uravnoteženo ter z drobnimi mehurčki CO2. Pookus je dokaj dolg in malenkost pogreni, vendar lepo očisti usta. 

Na kratko: Zelo dober polnejši sivi pinot z lepo svežino. Dobro razmerje med ceno in kakovostjo.

Ocena:

Ujemanje s hrano: To vino bi postregel k rižoti z jurčki v smetanovi omaki.

Do naslednjič ..

Modri pinot "bq" - Šturm ( 100. objava! )

Pozdravljen ljubitelj vina!

Za jubilejno 100. objavo sem se odločil, da predstavim vino sorte, ki mi je vse bolj pri srcu. Zakaj? Zaradi raznovrstnosti. Iz modrega pinota se pridelujejo tako elegantna vina nižjih alkoholnih stopenj kot tudi krepka vina polnega telesa in širokega taninskega oprijema. Odvisno od pogleda vinarja na sorto in pa tudi od področja, kjer jo pridelujejo. Velja, da je tako kot vsi pinoti, zelo zahteven za gojenje. Zaradi tanke kožice je namreč manj odporen na naravne dejavnike (dež, insekte, itd.). 

V naši ljubi Sloveniji je kljub njeni majhnosti, različnih slogov vin te sorte ogromno. Šturmov modri pinot, ki ga danes opisujem, definitivno spada med krepke modre pinote. V vročem letniku 2011 je vinarju iz Bele krajine uspelo pridelati vino s kar 15.0% alkohola. To je kar impresiven podatek za to sorto. Za ta dosežek je bilo potrebno veliko potrpežljivosti in najbrž tudi lepo mero sreče. Prezrelost grozdja se čuti tako na nosu kot v ustih. Vendar pa vino ni izgubilo sortnosti. Je pa res, da je vino še precej mlado. Še nekaj časa bo moralo miniti, da bo na vrhuncu.

Sorta: modri pinot
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 15.0%
Poreklo: Bela krajina, Slovenija
Cena: 18,60 €
Vinifikacija: Vino je bilo zorjeno v barik sodčkih (zato tudi "bq" v imenu).

Opis vina:
Vino je rubinaste barve s temno rdečimi odtenki (precej temno za modri pinot). Aroma je sortna, po prezrelih črnih češnjah, višnjah in kar precej pikantna (poper). V ustih je vino suho, polnega telesa, sadno, še nekoliko grobo, a že precej uravnoteženo. Taninov je dovolj, a je vino še preveč trpko. Pookus je zelo dolg in saden.

Na kratko: Ekstremen primer modrega pinota, ki se bo v najboljši luči pokazal šele čez kakšno leto.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi ponudil k počasi pečeni svinjski krači. Alternativno bi si ga upal postreči tudi ob pikantnem divjačinskem golažu.

Do naslednjič ...

Izlet po Italiji in opis vina

Pozdravljen ljubitelj vina!

Tokratna objava bo malce drugačna. Prvi del bo pravzaprav kratek potopis izleta, na koncu pa se bo našlo tudi nekaj za ljubitelje žlahtne kapljice.

Med prvomajskimi prazniki sva se s punco odločila, da končno obiščeva pet ribiških vasic pod skupnim imenom Cinque Terre (pet dežel). Ker pa je pot do tja dolga, sva si določila še nekaj krajših in daljših postankov. Kočni plan najinega izleta je v grobem izgledal takole: Slovenija -> Pisa -> Lucca -> Cinque Terre -> Parma -> Slovenija. V celoti sva prevozila nekaj več kot 1300 kilometrov.

Po dolgi vožnji sva se ustvaila v Pisi. Mestu, ki je svetovno znano po poševnem stolpu in veličastni katedrali na Piazzi Duomo. Ni kaj, sloves lepote tega kraja je več kot upravičen. Veličastnost in mogočnost katedrale in unikatnost stolpa ter kontrast, ki ga bele stavbe ustvarijo z zeleno travo, ustvarijo edinstven ambient. Ambient, ki privlači precejšnje število ljudi iz vseh strani sveta. Vendar na ogromnem trgu tega navala niti ni čutiti. Občutiš ga šele, ko se postaviš v vrsto za obisk katedrale ali stolpa.

Katedrala in stolp v Pisi

Najin naslednji postanek in kraj prve nočitve je bilo mestece Lucca na skrajnem severu Toskane. Mogoče je manj znano kot večja italijanska mesta, vendar ima vsaj toliko šarma. Romantičen stari del mesta je ravno dovolj velik, da ga lahko počasi prehodiš v enem dnevu. Ko se znajdeš v labirint ozkih ulic in se navadiš na sproščeno ozračje, se ti zdi, da se je čas ustavil.

Piazza dell'Anfiteatro v Lucci

Toplo priporočam, da si ga ogledate z najetim kolesom. Široko obzidje, ki obkoljuje celotni stari del mesta, je urejeno kot steza za kolesarje in pešce. Manevriranje po ulicah pa tudi ni bilo težavno, saj ljudi ni toliko. 

Pogled na strehe hiš starega mestnega dela Lucce iz stolpa Torre Guinigi

Po prenočitvi v prikupnem B&B-ju sva krenila proti Levantu, ki se nahaja severno od petih ribiških vasic, ki jih poznamo pod imenom Cinque Terre. Skorajda nedostopne z avtom, se nahajajo med Ligurskim morjem in hribi. Od juga proti severu si sledijo v tem vrstnem redu: Riomaggiore, Manarola, Corniglia, Vernazza in Monterosso al Mare. Prav tako kot Pisa je tudi to območje zaščiteno pod Unescovo svetovno kulturno zapuščino.

Ulice vasice Riomaggiore (Cinque Terre)

Priporočljiv odhod v to območje je bodisi z ladjo bodisi z vlakom. Zaradi slabega vremena sva bila primorana izbrati drugo opcijo. In ni nama bilo žal; vlak prihaja in odhaja iz postaje na vsake pol ure. Da bi čim bolje izkoristila čas, sva se odločila, da bova noč prespala v eni izmed vasic (Manaroli). Seveda sva sobo rezervirala dobra dva meseca pred izletom, saj jo je drugače skoraj nemogoče dobiti. 

Ogled vseh petih vrstic v enem dnevu je zelo zahteven. Sploh pa ti ob takem tempu ne ostane nič časa za užitek in sprostitev. Midva sva kljub slabemu vremenu prvi dan obiskala štiri vasice od petih (najbolj všeč nama je bila Riomaggiore). Naporen dan sva zaključila v Monterossu, kjer sva si v L'Osterii privoščila odlično večerjo (najboljše klapavice, kar sem jih jedel - toplo priporočam). Tudi cena večerje ni bila nič višja, kot če bi jedla v kakšnem slovenskem obmorskem mestecu.

Vasica Vernazza (Cinque Terre) iz opazovalnega stolpa

Naslednji dan se nama je v zadnji vasici (Vernazzi) končno pokazalo sonce. Žal pa sva morala nazaj na pot. Iz Levanta sva odrinila še proti najini zadnji destinaciji - Parmi. Mestu, ki naju je razočaralo, kar se znamenitosti tiče. Po drugi strani pa je to raj za gurmane in nakupovalce. Parma je sinonim za parmezan, pršut, paradižnikovo mezgo in testenine, pa še kaj bi se našlo. Karkoli sva poizkusila, je bilo odlično in tudi cene niso bile nabite. Naslednji dan sva dopoldne opravila še zadnje nakupe in nato krenila proti domu.

Tako, mogoče bo koga od bralcev tale potopis premamil, da se bo odločil za podoben izlet. Zdaj pa bodo končno na vrsto prišli še ljubitelji vina. 

Na področju Cinque Terre ga namreč na veliko pridelujejo. Najbolj znani so po sladkem vinu Sciachetra, ki pa ga na žalost nisva poizkusila. Sva pa zato poizkusila njihovo suho belo vino, ki je pridelano iz istih treh sort. Gre za italijanske sorte, od katerih dve (bosco in albarola) rastejo izključno na tem področju. Obstajajo tri različice tega vina: Costa de Sera, Costa de Campu in Costa de Posa. Spodaj je opisana slednja.

Mimogrede, na tem področju zelo uspevajo tudi limone. Zato priporočam, da ob obisku poizkusite tudi kakšen limoncello. Ne boste razočarani.

Sorte: 70% bosco, 20% albarola in 10% vermentino
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Poreklo: Ligurija, Italija
Cena: 12,90 €
Vinifikacija: Žal podatkov nisem našel, mislim pa, da gre za enoletno zorenje v velikih lesenih sodih.

Opis vina:
Vino je zelo svetlo zlate barve. Aroma je srednje izražena, po zeliščih in belem cvetju (spominja na malvazijo). V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, z malo preveč izraženo kislino in redkimi večjimi mehurčki CO2. Pookus je srednje dolg in tudi tukaj je kislina malo preveč prevladujoča, čutiti je tudi malenkost lesa.

Na kratko: Korektno sveže vino, ki pa roko na srce ni vredno svoje cene.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino je bilo pridelano za spremljavo morske hrane. Sam bi priporočil morske sadeže pokapljane z limoninim sokom.

Do naslednjič ...

"Pavo" rdeče - Kristančič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Nocoj bom predstavil rdečo zvrst, ki jo pridelujejo v vinski kleti Kristančič. Slednja se nahaja v idilični vasici Medana v osrčju Goriških Brd. V kleti so si za svoj simbol izbrali pava in prav zaradi njega so vina na polici izredno prepoznavna. Pridelujejo dve liniji vin: osnovno in "pavo". V slednjo (najbolj kakovostno) se uvrščata dve zvrsti ("pavo" belo in "pavo rdeče"), cabernet sauvignon ter chardonnay. Jasno je, da se vina za to linijo pridelujejo le ob najboljših letnikih.

"Pavo" rdeče je rdeča zvrst, ki je sestavljena iz merlota in cabernet sauvignona (žal razmerja ne poznam). Lahko bi rekli, da je ta zvrst postavila to vinsko klet na svetovni zemljevid. Letnik 2009 je namreč osvojil laskav naslov regionalnega šampiona rdečih vin na Decanterju. Torej je moral njegov naslednik (letnik 2011) stopiti v velike čevlje.

Priznati moram, da so v kleti svojo nalogo še enkrat odlično opravili. Poustvarili so referenčno rdečino, ki navdušuje s polnostjo, sadnostjo in kompleksnostjo. Vendar vino trenutno še ni na vrhuncu. Verjamem pa, da se bo po kakšnem letu vse postavilo na svoje mesto.

Vendar pa moram odgovorne po zgornji pohvali malo okrcati. Po mojem mnenju so namreč uporabili premalo kvalitetne zamaške. Govorim iz lastnih izkušenj, ena izmed steklenic tega vina je bila namreč "oporečna", kar se vonja tiče. Škoda je, da tako dobro vino ne dozori zaradi takšne malenkosti.

Sorta: merlot in cabernet sauvignon
Letnik: 2011
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Poreklo: Goriška Brda, Slovenija
Cena: 18,50 €
Vinifikacija: Vino je zorelo v 225l-skih barik sodčkih.

Opis vina:
Vino je temno rubinaste barve z vijoličastimi odtenki. Aroma potrebuje čas, da se odpre. Potem zaznamo vonj po borovnicah (borovničevi marmeladi) in slivah v žganju, v ozadju pa je čutiti aromo čokolade in popra. V ustih je vino suho, polnega telesa, sadno in pikantno. V ozadju čutimo tudi malenkost sladke vendar še vedno pregrobe tanine. Le-teh je toliko, kot se spodobi za resno rdeče vino. Pookus je zelo dolg in dobro očisti usta. 

Na kratko: Eno najboljših rdečih vin, kar sem jih pil v tem letu. Potrebuje še kakšno leto, da bo na vrhuncu. Kvaliteta zamaškov ni najboljša.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino bi ponudil ob dobro pripravljenem bifteku na žaru, ko bi skušal očarati svojo drago.

Do naslednjič ...