Peneča vina (2. del); Vila rose - Istenič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Velikokrat v pogovoru rečemo, da odpiramo šampanjec. Pa ga res? Kakšna je razlika med šampanjcem in "navadno" penino? V grobem velja, da je peneče vino lahko šampanjec, če veljata dve stvari:

1. Vino prihaja iz francoske pokrajine Šampanije (orig. Champagne). 
2. Vino mora biti pridelano po klasični oz. šampanjski metodi.

To pomeni, da ni vsako peneče vino iz Šampanije šampanjec. Obratno pa velja tudi, da sekundarna fermentacija v steklenici ni zadosten pogoj (npr. Zlata radgonska penina), da je penina šampanjec.

Zadnjič sem za neko priložnost kupil penino Vila rose iz vinske kleti Istenič. Gre za poznavalcem dobro znano klet iz Bizeljskega, ki vse svoje penine prideluje po klasični metodi. Zanimiva je tudi zato, ker je po lastnostih podobna rose Zlati radgonski penini, ki sem jo pil le par dni kasneje. Če bi me kdo vprašal, katero bi raje pil še enkrat, bi se skoraj zagotovo odločil za Isteničevo Vilo rose. Prepričal me je njen saden okus in zares fini mehurčki CO2.

Sorta: modri pinot
Sladkorna stopnja: polsuho
Alkoholna stopnja: 12.0%
Metoda pridelovanja: klasična oz. šampanjska

S čimerkoli že boš nazdravljal ti želim, 

SREČNO, VESELO IN USPEŠNO LETO 2015!

Do naslednjič ...

Peneča vina (1. del); Muškatna penina - P&F Jeruzalem Ormož

Pozdravljen ljubitelj vina!

Prihaja čas, ko se proda oziroma popije največ penečih vin - NOVO LETO! Zato se bom v tem in naslednjem postu posvetil penečim vinom. Le-ta se najpogosteje pridelujejo po dveh različnih metodah:

• charmat - sekundarna fermentacija v cisternah in
• klasična ali šampanjska metoda - sekundarna fermentacija v steklenicah.

V splošnem velja, da so peneča vina pridela po drugi metodi višje kakovosti in so zato tudi dražja. Kot primer naj povem, da je Zlata radgonska penina pridelana po klasični metodi, medtem ko je Srebrna radgonska penina po charmat metodi.

Moda je takšna, da v Sloveniji trenutno velika večina ljudi pije in kupuje radgonske penine. Tudi sam jih velikokrat vzamem, saj jih vsak pozna in so konstantno kvalitetne. Ampak v Sloveniji je še veliko drugih vinskih kleti, ki pridelujejo dobre penine. 

V tem postu bom izpostavil slovensko penino pridelano po charmat metodi, ki je po mojem mnenju zelo dobra. Gre za Muškatno penino iz vinske kleti P&F Jeruzalem Ormož. Pri njen najbolj navduši značilna aroma po muškatih in nežen, slajši okus. Mislim, da je to penina, ki bo zadovoljila tako popolnega laika kot poznavalca. 

Sorta: muškat ottonel
Sladkorna stopnja: polsladko
Alkoholna stopnja: 10.0%
Metoda pridelovanja: charmat
  
S čimerkoli boš nazdravljal, ti želim 

SREČNO, VESELO IN USPEŠNO LETO 2015!

Do naslednjič ...

Rebula - Jakončič

Pozdravljen ljubitelj vina!

V zadnjem postu sem opisal Blažičevo svežo rebulo. Čisto po naklučju bo tudi ta post namenjen vinu enake sorte in podobnega stila (sveže). Gre za rebulo iz vinske kleti Jakončič v Goriških Brdih. Glavna razlika med tema dvema vinoma v načinu pridelovanja je ta, da pri Blažičevih pustijo vino več časa na drožeh (maceracija je nekoliko daljša).

Sodba? Zelo dobra rebula, ki jo krasi lepa mineralnost. Je pa manj polnega telesa. Vsekakor ni nič narobe, če je vino lažje. Nekaterim ljudem je to bolj všeč. Kot veliko drugih stvari, je to stvar osebnega oksua. No, moj favorit je še vedno Blažičeva rebula.

Sorta: rebula
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Vino je približno 6 mesecev zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je zelo svetlo zlate barve. Aroma je manj izražena, sveža, sortna, po sadju (citrusi, zelena jabolka). V ustih je vino suho, sveže, s prijetno kislino, brez mehurčkov CO2, izredno mineralno, ampak manj polnega telesa. Pookus je srednje dolg in osvežilen.

Na kratko: Lažja, sveža rebula katere glavni adut je lepa mineralnost.
Ujemanje s hrano: Lažje, manj intenzivne jedi, postrvi na žaru, mozzarella.

Do naslednjič ...

Rebula - Blažič

Pozdravljen ljubitelj vina!

Pa smo spet pri sorti, ki je meni tako ljuba. Mogoče tudi zaradi tega, ker ima toliko različnih obrazov - od svežih vin, zorjenih vin, oranžnih vin, penin in predikatov. Rebula zmore vse. V Sloveniji uspeva samo v dveh vinorodnih okoliših, in sicer v Goriških Brdih in v Vipavski dolini.

Današnja rebula je sveža. Pridelujejo jo v vinski kleti Blažič v Goriških Brdih. Povedati moram, da sem do zdaj poizkusil že večino slovenskih svežih rebul in tako razvil kar dober okus za to sorto. In če bi me kdo vprašal katera sveža rebula mi je najboljša, bi brez pomiselka rekel: "Blažičeva, letnik 2012!"

Toda danes se bom posvetil novejšemu letniku, se pravi letniku 2013. Kako parira letniku 2012? Moram reči, da kar dobro! Krasijo ga prav taka sortnost, svežina in mineralnost. Toda manjka mu nekoliko telesa, kar je normalno, saj je bil letnik 2013 nekoliko slabši. 

Sorta: rebula
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Maceracija je trajala dva dni, nato je vino zorelo v inoks cisternah približno 10 mesecev.

Opis vina:
Vino je že skoraj zlate barve. Aroma je srednje izražena in potrebuje čas, da se odpre. Vonjati je svežino, mineralnost in pa sadnost (hruške, zelene jabolke). V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, čudovito uravnoteženo, izjemno sveže, mineralno in z malenkostjo ostanka CO2. Pookus je srednje dolg in zelo osvežilen.

Na kratko: Kljub slabšemu letniku še vedno referenčna rebula. Ugodna cena.
Ujemanje s hrano: Ribe na žaru, še posebaj postrvi, morske solate in testenine z morskimi sadeži. Odličeno se pije tudi brez spremljave hrane.

Do naslednjič ...

Rose - Lisjak

Pozdravljen ljubitelj vina!

Veliko ljudi misli, da so rose vina zvrsti belega in rdečega vina. To vsekakor ne drži, saj se pridelujejo skoraj izključno iz rdečih sort. Izjemoma obstajajo tudi roseji iz sivega pinota (npr. Sivi pinot R iz vinske kleti Mansus). Ponavadi jih krasi lepa aroma po rdečih sadežih, kot so maline in jagode. Pogosto pa imajo tudi malo več ostanka nepovretega sladkorja. To pomeni, da so lahko polsuha ali celo polsladka. 

Tale rose prihaja iz vinske kleti Lisjak iz Vipavske doline. Opisujem ga, ker me ja pozitivno presenetil, saj ga krasi vse, kar si od roseja želim. Je suh, svež in saden. Poleg tega pa je na voljo za zelo ugodno ceno.

Sorta: merlot
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.0%
Vinifikacija: Srednje dolga maceracija in zorenje vina v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je svetlo rozaste barve z močnim odtenkom barve lososa. Aroma je srednje izražena in nekoliko drugačna kot sem jo vajen pri rosejih. Prepletajo se note tropskega sadja in rdečih gozdnih sadežev. V ustih je vino suho, sveže, s prijetno uravnoteženo kislino in srednje polnega telesa. Pookus je osvežilen, srednje dolg in rahlo pogreni. 

Na kratko: Dober suh svež rose, ki ima zelo ugodno ceno.
Ujemanje s hrano: Kot aperitiv in ob manj začinjeni perutnini ter ob testeninah z lažjimi omakami.

Do naslednjič ...

Sauvignon - Dveri-Pax

Pozdravljen ljubitelj vina!

V prejšnjih postih sem že opisal dva sauvignona, ki pa sta bila oba zorjena v lesu. Tako, sledi prvi opis svežega sauvignona. Tale me že tretje leto zapored navdušuje. Prideluejo ga v vinski kleti Dveri Pax, ki je v lasti benediktanskega reda iz Avstirje. "Dveri" je stara slovenska beseda za vrata, "pax" pa je latniska beseda za mir. Torej besedna zveza dveri pax pomeni "vrata miru".

O sortnosti sauvignonov sem že govoril v prejšnjih postih. Nisem pa povedal, od kod izvira njegovo ime. Izhaja iz francoske besede "sauvage", ki pomeni divje. Namreč sorta je v vinogradu zelo bujne rasti. Prav zaradi te divjosti so se nekateri vinogradniki odločili, da pridelujejo vina na takšen način, da izražajo divjo naravo sorte. Takšna vina imajo zelo izražene arome in kisline. Recimo večkrat nagrajeni Pullusov sauvignon iz Ptujske kleti je lep primer takega divjega sauvignona.

Sam imam raje uravnotežena vina in ta sauvignon je takšen. Uravnotežen, svež in dovolj polnega telesa. Zato tudi meni najljubši svež sauvignon (poleg Zanutovega).

Sorta: sauvignon
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Vinifikacija: Zorenje v inoks cisternah približno pol leta.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve. Aroma je srednje izražena, lepa, čista in nežna. Po paradižnikovih listih in papriki, v ozadju zrelo rumeno sadje. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, zelo sveže in mineralno, z kar nekaj ostanka CO2 in prijetno uravnoteženo kislino. Pookus je srednje dolg, zelo dober in popolnoma očisti usta.

Na kratko: Odličen primerek svežega sauvignona. Za v vinoteko.
Ujemanje s hrano: testenine s pelati in baziliko pa tudi tuno, manj okusne ribe in mladi siri.

Do naslednjič ...

Chardonnay - Piro

Pozdravljen ljubitelj vina!

V prejšnjem postu sem predstavil našo nedeljsko degustacijo vin. Le-ta sem tudi na kratko opisal, obljubil pa sem natančnejši opis Pirovega chardonnayja. 

Vinska klet Piro se nahaja v Vipolžah v Goriških Brdih in nosi vzdevek dedka Petra Jakončiča, ki se je prvi v družini začel resno ukvarjati z vinarstvom. Peter, na kratko Pero in od tod Piro. Čez generacije so dobili sloves kot odlični pridelovalci vina, še posebaj pa so bili vedno izpostavljeni njihovi chardonnayji.

Pridelujejo tri različne linije chardonnayjev: sveži (zorjen v inoks sodih), "supreme" (zorjen v velikih hrastovih sodih) in "bosc" (ime vinograda, staran v 225l-skih barik sodčkih). Naj povem, da chardonnayja iz linije "bosc" še nisem poizkusil. Chardonnay "supreme" letnik 2011 pa je še danes eden izmed meni najljubših.
Toda v tem postu se bom podrobneje posvetil svežemu chardonnayju. Slednji me je rahlo razočaral, saj ni bil dovolj uravnotežen. Manjkala mu je tudi večja polnost telesa in daljši pookus.

Sorta: chardonnay
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13.5%
Vinifikacija: Vino je zorelo v inoks cisternah eno leto.

Opis vina:
Vino je svetlo zlate barve z rahlimi zelenimi odtenki. Aroma je sortno manj izražena, sveža, največ je čutiti tropsko sadje. V ustih je vino suho, sveže, rahlo tudi masleno, vendar so kisline malenkost preveč izražene in telo ni tako polno, kot bi pričakoval glede na alkoholna stopnjo. Pookus je svež, dobro očisti usta, ampak za vrhunsko vino absolutno prekratek.

Na kratko: Sveži chardonnay, ki ima za moj okus preveč izražene kisline. Tudi telo in pookus nista na nivoju.
Ujemanje s hrano: Lažji narezki, postrv na žaru, perutnina na žaru in mladi siri.

Do naslednjič ...

Nedeljska degustacija

Pozdravljen ljubitelj vina!

To nedeljo smo imeli pri mami nenačrtovano vinsko degustacijo. Priložnost smo dali tudi vinom nižjega cenovnega razreda. Pač tem, ki jih je imela mama doma.

Od leve proti desni si sledijo:

1. Ekološki refošk - Rodica (poreklo: Slovenska Istra, Slovenija; letnik 2013; suho rdeče; cena: 7-10€)
2. Teran - Vinakras (poreklo: Kras, Slovenija; letnik 2013; suho rdeče; cena: 4-5€)
3. Cabernet-Carmenere - El Emperador (poreklo: Čile; letnik 2013; suho rdeče; cena: 4-5€)
4. Mouton Cadet Reserva - Graves (poreklo: Bordeaux, Francija; letnik 2012; suho rdeče; cena: 12-16€)
5. Chardonnay - Piro (poreklo: Goriška Brda, Slovenija; letnik 2013; suho belo; cena: 8-11€)
6. Graševina Turković - Kutjevo (poreklo: Slavonija, Hrvaška; letnik 2012; polsuho belo; cena: 9-11€)
7. White Star of Stiria - Kupljen (poreklo: Štajerska Slovenija, Slovenija; letnik 2011; suho belo; cena: 12-14€)

Prišli smo do dveh skupnih ugotovitev. Najboljše vino izmed degustiranih je zagotovo White star of Stiria (št. 7), ki sem ga bolj podrobno že opsial. Druga ugotovitev pa je bila, da so bila rdeča vina slabše kvalitete, kot smo pričakovali. 

Največ smo pričakovali od Mouton Cadeta (št. 4), ampak vino je bilo prazno tako na vonju kot na okusu. Čutiti je bilo samo nezrele tanine, v ozdaju pa ničesar. 
Rodičin refošk (št. 1) je imel sicer najlepšo aromo od vseh rdečih vin, toda kisline so bile preveč izražene. 
Od terana (št. 2) in čilenskega vina (št. 3) zaradi cene ni bilo pričakovati neke posebne kvalitete. Naj samo omenim, da Izbrani teran kleti Vinakras, ki sem ga že opisal, stane samo 2 eura več in je veliko boljše kvalitete.

Naj se zdaj posvetim še belim. Poleg zmagovalca smo poizkusili tudi večkrat nagrajeno Turkovićevo graševino (št. 6; če kdo tega ne ve, graševina je laški rizling), ki je bila zelo korektna. Ni pa imela tiste svežine, ki jo imam rad. Tudi ostanka povretega sladkorja je bilo nekoliko preveč za moj okus.
Ostane nam še ljubiteljem vina dobro znan Pirov chardonnay (št. 5). Več o tem vinu, bo moč prebrati v mojem naslednjem postu.

Do naslednjič ...

Akord - Šturm (letnik 2009)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Oranžna vina. Za laika bi njihovo pridelavo lahko opisali tako: dolga maceracija (vsaj 3 dni) in nato zorjenje na drožeh v hrastovih sodih (vsaj 1 leto). Prednost teh vin je, da je za njihov obstoj potrebno veliko manj žvepla, saj z dolgo maceracijo in dolgim zorjenjem v lesu iz droži potegnejo veliko naravnih konzervansov. Zaradi tega in načina dela v vinogradu, so skoraj vsa oranžna vina ekološko pridelana.

O smiselnosti in kvaliteti oranžnih vin je bilo že veliko napisno. Tradicionalisti so ponavadi proti oranžnim vinom, saj v teh vinih ni čutiti sortnosti. Vendar pa novosti ne morajo soditi ljudje, ki imajo že v začetku predsodke. Sam sem mnenja, da tudi predikatna vina ne izražajo sortnosti, pa vendar jih ti isti ljudje kujejo v zvezde (seveda tista res kakovostna).

Izpostavil bi, da je težje pridelati dobro oranžno vino kot dobro belo ali rdeče vino na tradicionalen način. To je tudi eden izmed razlogov, da so oranžna vina precej draga. Seveda pa je treba napisati, da imajo oranžna vina res svojevrsten okus, tako kot npr. tartufi, jetrca, ... Predlagam, da vsak poizkusi kvalitetno oranžno vino in si sam oblikuje mnenje.

Buteljka, ki jo predstavljam, zagotovo sodi v sam vrh oranžnih vin. Ne samo oranžnih, tudi belih vin nasploh. Gre za belokrajnsko zvrst rumenega muškata, traminca in kraljevine. Od tod izvira tudi vzdevek tega vina: "suhi predikat". 

Naj kot opombo napišem, da smo zadnjo buteljko, ki smo jo odprli, morali dekantirati skoraj eno uro. Seveda pa je bila naša potrpežljivost v celoti poplačana.

Sorte: 30% rumeni muškat, 60% traminec in 10% kraljevina
Letnik: 2009
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 14.5%
Vinifikacija: Maceriranje vseh treh sort skupaj 6 dni. Nato zorjenje v hrastovih sodih 3 leta.

Opis vina:
Vino je temno zlatorumene barve. Aroma je izražena, opojna, neprekosljiva, čutiti je tropsko sadje (melono) in med ter v ozdaju značilna aroma traminca in muškata. Vino je v ustih suho, izredno polnega telesa, mehko, z nekaj zrelimi tanini (posledica dolge maceracije). Res unikatno. Tudi pookus je poseben, poln in zelo, zelo dolg.

Na kratko: Avtorsko vino mojstra iz Bele krajine. Edinstveno.
Ujemanje s hrano: Teletina, zorjeni siri in jedi s tartufi.

Do naslednjič ...

Pinela - Guerila (letnik 2012)

Pozdravljen ljubitelj vina!

Kar nekaj časa je minilo od mojega zadnjega posta in zato se oproščam.

Predstavil bom vino avtohtone slovenske sorte pinele, ki uspeva samo v Vipavski dolini. Gre za buteljko iz dobro znane vinske kleti Guerila. Moram pohvaliti stil spletne strani in tudi stil komercializacije te kleti. Predvsem zaradi tega, ker je naravnana proti mlajšim ljubiteljem vina.

Za sveže vino je letnik 2012 že nekoliko star. Posledica tega je, da je vino že izgubilo tisto mladost, tisto svežino, ki jo nekoč imelo. Namreč, to vino sem že pil pred približno enim letom. Takrat je dišalo omamno, bilo je srednje polnega telesa in izredno sveže. Skratka odlično sveže vino. Verjetno najboljša pinela kar sem jih pil (poleg Ferjančičeve). Danes pa mislim, da je čas letnika 2012 že minil. Seveda pa priznavam, da se vino v različnih buteljkah različno razvija in je zato možno, da je kakšna izmed njih še takšna, kot bi morala biti.

Sorta: pinela

Letnik: 2012

Sladkorna stopnja: suho

Alkoholna stopnja: 12.5%

Vinifikacija: Pet ur hladne maceracije. Šest mesečno zorenje vina v jeklenih cisternah na odmrlih kvasovkah.

Opis vina:

Vino je svetlo zlate barve. Aroma je manj izražena, primarnih vonjav ni več, diši že bolj po medu. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, s prijeno kislino, sveže, z malo ostanka CO2. Pookus je srednje dolg, rahlo grenak, začne se lepo, ampak na koncu ne ostane prav dosti v ustih.

Na kratko: Nekoč odlična pinela, ki je najboljše čase že videla.

Ujemanje s hrano: Testenine, ribe in perutnina ter manj zorjeni siri.

Do naslednjič ...