Kefalonija

Pozdravljen ljubitelj vina!

Prvi del počitnic je že minil. Z ženo sva se odločila, da bova letos obiskala Kefalonijo, šesti največji otok v Grčiji in največji med otoki v Ionskem morju. Nahaja se nekje na sredini med Lefkado in Zakintosom. Gre za izredno hribovit otok, zato povprečna potovalna hitrost le redko preseže 40 km/h. To pomeni, da za premagovanje relativno kratkih razdalj, potrebuješ bistveno več časa, kot smo vajeni.

Otok leži na tektonski prelomnici zato so potresi dokaj pogosti. Malo po drugi svetovni vojni pa je otok stresel izredno močan potres, ki je porušil večino stavb. Zaradi tega se nobeno mesto ne more pohvaliti s starim mestnim jedrom. Največ duše in šarma lahko ponudi mestece Assos na severu otoka.

Zelo fotogenično mestece Assos

 Kot ostali otoki v Grčiji, se tudi Kefalonija ponaša s kristalno čistim morjem in čudovitimi plažami. Med slednjimi izstopata bolj znana Myrtos in nama bolj ljuba plaža Petani. Seveda pa si tega otoka nisva izbrala izključno zaradi lepih plaž. Kefalonija se ponaša tudi z zelo dobrim vinom. In čeprav iz Argostolija (največjega mesta na otoku) pokrajina deluje bolj pusta, pa se na drugi strani hribov, v sami notranjosti otoka, skriva presenetljivo bujna vegetacija. V tem delu je tudi večina vinogradov.

Čudovita plaža Petani - raj za snorklanje

Grčija že tako in tako velja za državo, kjer ima skoraj vsaka vas svojo sorto grozdja. Večina izmed teh je avtohtonih in jih ne najdemo nikjer drugje v svetu. Med svetovno najbolj priznane sodijo Xinomavro, Assyrtiko, Agiorgitiko, Malagousia, itd. Čeprav imajo zapletena imena, pa gre za sorte, ki so sposobne dati izredno kvalitetna vina.

Večina otokov v Grčiji prideluje vino vsaj iz ene avtohtone sorte in tudi Kefalonija v tem pogledu ni nobena izjema. Presenetljivo pa je paradni konj (kar se vina tiče) belo vino in ne rdeče, kot bi človek ugibal zaradi toplejšega podnebja. Stvar postane še bolj zanimiva, ko sorto spoznaš. Gre za izredno sveže vino z izjemno mineralnostjo in živahnimi kislinami. Tudi alkoholne stopnje so zmerne, gibljejo se okoli 12.5%. Vsekakor to ni tip vina, za katerega bi rekel, da prihaja iz Grškega otoka, kjer se poletne temperature tudi ponoči redko spustijo pod 20 stopinjami celzija.

Sorta, o kateri govorim, se imenuje robola. Imensko zelo spominja na našo rebula in leta 2013 je bila izvedena študija, ki je potrdila, da sta si sorti v bližnjem sorodu. Zanimiva je še zaradi enega redkega pojava. Trta namreč ni cepljena, to pomeni da tudi koreninski sistem rastline pripada tej sorti. Čeprav v Evropi najbrž obstaja še nekaj takih izoliranih primerov (sam jih na žalost ne poznam), pa je velika večina vina, ki ga danes pijemo, pridelana iz rastlin, kjer koreninski sistem pripada hibridu. Razlog za to so bolezni in škodljivci, ki napadajo koreninske sisteme trtja.

Med počitnicami sva poizkusila kar nekaj robol in obiskala dve kleti (od šestih) na otoku: Robola cooperative (zadruga) in Gentilini. Zanimivo je, da so naju daleč najbolj navdušila vina iz zadruge, čeprav vam degustacije v kleti ne priporočam. Spodaj je še opis po najinem mnenju najboljše robole - San Gerasimo, ki je dobila ime po najbolj znanem samostanu otoka.

Sorta: robola
Letnik: 2015
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Poreklo: Kefalonija, Grčija
Cena: 7,70 €
Vinifikacija: Vino je do ustekleničenja zorelo v inoks cisternah.

Opis vina:
Vino je manj intenzivne svetlo rumene barve. Aroma je srednje izražena, izredno sveža, po citrusih (najbolj po limoni, tudi nekaj grenivke) in mineralih (mokrem kamnu), v ozadju tudi medene note. V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, s prijetnim kislinskim oprijemom in z drobnimi mehurčki CO2. Je bogato z minerali in aromami po citrusih. Odhod je srednje dolg in usta temeljito očisti.

Na kratko: Za ljubitelje mineralnih vin je to pravi posladek. Zelo dobro razmerje med ceno in kvaliteto.

Ocena:

Ujemanje s hrano: Vino se izredno dobro ujema z belimi ribami na žaru. Zaradi izredne svežine je zelo primeren kot aperitiv ali pa kar kot osvežitev med vročimi poletnimi dnevi. 

Do naslednjič ...