Pa smo spet pri sorti, ki je meni tako ljuba. Mogoče tudi zaradi tega, ker ima toliko različnih obrazov - od svežih vin, zorjenih vin, oranžnih vin, penin in predikatov. Rebula zmore vse. V Sloveniji uspeva samo v dveh vinorodnih okoliših, in sicer v Goriških Brdih in v Vipavski dolini.
Današnja rebula je sveža. Pridelujejo jo v vinski kleti Blažič v Goriških Brdih. Povedati moram, da sem do zdaj poizkusil že večino slovenskih svežih rebul in tako razvil kar dober okus za to sorto. In če bi me kdo vprašal katera sveža rebula mi je najboljša, bi brez pomiselka rekel: "Blažičeva, letnik 2012!"
Toda danes se bom posvetil novejšemu letniku, se pravi letniku 2013. Kako parira letniku 2012? Moram reči, da kar dobro! Krasijo ga prav taka sortnost, svežina in mineralnost. Toda manjka mu nekoliko telesa, kar je normalno, saj je bil letnik 2013 nekoliko slabši.
Letnik: 2013
Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 12.5%
Vinifikacija: Maceracija je trajala dva dni, nato je vino zorelo v inoks cisternah približno 10 mesecev.
Opis vina:
Vino je že skoraj zlate barve. Aroma je srednje izražena in potrebuje čas, da se odpre. Vonjati je svežino, mineralnost in pa sadnost (hruške, zelene jabolke). V ustih je vino suho, srednje polnega telesa, čudovito uravnoteženo, izjemno sveže, mineralno in z malenkostjo ostanka CO2. Pookus je srednje dolg in zelo osvežilen.
Na kratko: Kljub slabšemu letniku še vedno referenčna rebula. Ugodna cena.
Ujemanje s hrano: Ribe na žaru, še posebaj postrvi, morske solate in testenine z morskimi sadeži. Odličeno se pije tudi brez spremljave hrane.
Do naslednjič ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Zdravo!
Tukaj lahko objavo komentiraš ali pa me karkoli vprašaš.
"Hello!
You can comment the post here or you can ask me anything else."