Konec decembra je izšla zadnja lanska številka revije Vino. Slednja je poleg revije Dolce vita edini pravi slovenski vir literature o vinu in z njim povezanimi stvarmi. Pa še ta izide le štirikrat na leto. Mislim, da je to zelo pereč problem. Pa ne samo za nas ljubitelje (bralce), temveč tudi za vinarje.
Pred kratkim sem na RTV Slovenija zasledil tale članek:
http://4d.rtvslo.si/!arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174310731.
Slednji govori ravno o tem problemu. Smo vinska država, ki je od leta 2012 brez vinskega vodiča. Ampak to ne bode v oči toliko, kot dejstvo, da so vinarji tisti, ki so povzročili konec vodiča. Sam sem bil namreč prepričan, da ni bilo več denarja za nadaljno izdajanje.
Po mojem mnenju so si vinarji s tem naredili veliko škodo. Vodič je bil zagotovo dober za promocijo kleti (še posebaj, če so bile tudi ocene dobre). Sam mislim, da je v vsakem poslu boljše, če te poznajo, kot da te ne. Poleg tega pa je skrbel za tisto osnovno kontrolo kvalitete vin, ki je nujno potrebna.
Sam mislim, da je g. Gorjak velik strokovnjak na svojem pordročju in mislim, da je bil vinski vodič sestavljen zelo korektno in profesionalno (to pišem popolnoma objektivno, saj g. Gorjaka osebno ne poznam). Dejstvo pa je, da ne morejo biti vsa vina odlična. Tudi zelo dobra ne. Tako kot vsaka stvar v naravi, tudi število vzorcev glede na kvaliteto vina sledi neki Gaussovi krivulji.
Verjamem, da se vsak vinar v vinogradu in v kleti preklemano trudi. Da diha oz. živi z vinom in za vino. Razumem, da je po celoletnem napornem delu težko prenesti kritiko (tudi konstruktivno). Toda mnenja sem, da so bile kritike v vodiču napisane dobronamerno.
Res pa je še ena stvar. Ocenjevanje vina je do neke mere objektivno (določanje sortnosti, napak vina, ipd.), končna ocena pa vsekakor vsebuje lepo mero subjektivnosti. Zato je potrebno ocene drugih vedno jemati z določeno stopnjo rezerve. Tudi sam se z vsemi ocenami v vodičih nisem strinjal.
Želel bi si, da bi vsi, ki imajo radi vino, spoznali, da jim lahko vinski vodiči in njim podobne literature bolj pomagajo kot škodijo. Če hočemo postati svetu bolj zanimiva vinska destinacija, bo potrebno veliko več povezovanja in skupnega dela med stroko in vinogradniki. Sicer bomo ostali tam kjer smo, nekje v povprečju. Sam mislim, da bi bila to velika škoda, saj v naši lepi državici pridelujemo zelo kvalitetna vina.
Do naslednjič ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Zdravo!
Tukaj lahko objavo komentiraš ali pa me karkoli vprašaš.
"Hello!
You can comment the post here or you can ask me anything else."